Afriške prašičje kuge v Srbiji ni več

Srbske veterinarske oblasti napovedujejo, da bodo zaradi dobrega zdravja prašičev te predvidoma decembra nehali cepiti proti klasični prašičji kugi. To je pogoj, da bodo lahko začeli meso izvažati v države EU, smo izvedeli v okviru projekta za večjo kakovost mesa, ki ga v imenu EU v Srbiji izvaja Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Mesne industrije Slovenije. Tudi v boju z afriško prašičjo kugo, so za zdaj uspešni.

Od avgusta, ko se je pojavila afriška prašičja kuga v štirih vaseh južno od Beograda, ni bilo v Srbiji niti enega novega primera te nevarne bolezni več, je potrdil prof. dr. Nenad Stojanac, veterinar s Fakultete za kmetijstvo v Novem Sadu. Bolezen pa je prisotna v vseh okoliških državah: Bolgariji, Romuniji, na Madžarskem, v drugih vzhodnoevropskih državah in tudi v Belgiji.
 

Na Kitajskem pobili 150 milijonov prašičev

Afriška prašičja kuga je največji davek zahtevala na Kitajskem. V dobrem letu, odkar se je pojavila, so tam pobili ali je poginilo 150 milijonov prašičev, tretjino celotne prireje na Kitajskem. To ni nič čudnega, saj prašiče redijo tudi v 15-nadstropnih zgradbah, na enem mestu pa je 15.000 živali. Ko se pojavi kuga, je treba pobiti vse. Na Kitajskem kuge še niso iztrebili.

»Srbija je poleti uvedla stroge ukrepe in bolezen se ni širila,« je povedal Stojanac.



V Srbiji in na Balkanu je prireja mesa zelo pomembna, a se je za polovico zmanjšala v primerjavi s časom nekdanje Jugoslavije. Vzrok za to so tranzicija, odhajanje ljudi iz vasi v mesta ter odseljevanje v tujino. S približno tremi milijoni prašičev, ki jih v Srbiji vzredijo na farmah, pokrijejo 50 odstotkov svojih potreb, nekaj mesa izvozijo. Tudi uvažajo ga, saj je bilo meso iz EU do pred kratkim cenejše od domačega.

Prašiče redijo še na 150.000 malih kmetijah, a večinoma za lastne potrebe. Domačini »prisegajo« na domačo vzrejo, raje kot v trgovini meso kupujejo na kmetijah. A Stojanac kljub temu vidi prihodnost v industrijski prireji mesa. Meso je po njegovih besedah v Srbiji kakovostno: prepovedani so gensko spremenjeni organizmi (GSO), hormoni in antibiotiki, razen v medicinske namene.


 

Projekt EU za promocijo kakovosti

Težava je kakovost mesnih proizvodov, kot so hrenovke, paštete in nekatere salame, v katerih je mesa bolj malo, veliko pa je drugih sestavin. Ti proizvodi so v Srbiji zelo poceni. Ljudje, ki se zaradi nizkih prihodkov težko preživljajo, jih množično kupujejo. Srbija je v predpristopnih pogajanjih uskladila polovico predpisov z EU, ki regulirajo prehrano. Ko bo vse in se bo po njih tudi ravnala, takšni proizvodi ne bodo smeli več na prodajne police.

V Srbiji z veseljem sprejemajo izkušnje in znanje iz Slovenije. Naša država je med petimi evropskimi, ki uporabljajo najmanj antibiotikov, je povedala Ana Ahčin, generalna sekretarka iz GIZ Mesne industrije Slovenije, ki že več let izvaja projekt EU za promocijo evropskega mesa in kakovosti mesa v Srbiji ter drugih državah balkanske regije. Cilj je izboljšati kakovost po evropskih standardih, eden najpomembnejših pa je zagotavljanje sledljivosti. EU je za vse projekte od leta 2008 namenila šest milijonov evrov.