Ambicije Junckerjeve desne roke
Nizozemski socialdemokrat Frans Timmermans bi rad postal predsednik evropske komisije.
Odpri galerijo
Frans Timmermans odločno zagovarja spoštovanje evropskih vrednot. FOTO: Reuters
Bruselj – V boju za naslednika Jean-Clauda Junckerja na položaju predsednika evropske komisije je čedalje več dinamike in barvitosti. Kandidaturo je uradno objavil še prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans.
Timmermans, ki prihaja iz družine diplomatov in ima bogate izkušnje, je v Junckerjevi ekipi pristojen za nekaj ključnih vprašanj. V njegovi pristojnosti je krčenje zakonodaje za manj birokratskih postopkov in delovanje pravne države. Moral je opraviti številne pogovore s predstavniki poljske vlade. Evropska komisija je decembra predlagala postopek po 7. členu proti Varšavi, ker da krši temeljne vrednote EU. »O razumevanju, da je EU zgrajena na pravu in spoštovanju prava, se ni mogoče pogajati,« je Timmermans lani povedal v intervjuju za Sobotno prilogo Dela.
Tudi v razpravah evropskega parlamenta o Madžarski in nazadnje o Romuniji je odločno zagovarjal spoštovanje evropskih vrednot. S takšno držo jezi številne na evropskem vzhodu, a z jasnimi stališči, znanjem jezikov in retorično močjo v socialističnem taboru velja za prepričljivega politika in dobrega kandidata. Ena izmed Timmermansovih težav je, da njegova stranka ne sodeluje v nizozemski vladi. Nizozemska socialdemokratska stranke (PvdA) je na lanskih volitvah dobila rekordno malo glasov (5,7 odstotka) in končala v opoziciji.
Novembra lani ga je Juncker imenoval za posrednika pri uveljavitvi arbitražne razsodbe o slovensko-hrvaški meji. Predvideno je bilo, da bo do konca leta obiskal Ljubljano in Zagreb. A njegova misija ni bila uspešna. Na Hrvaškem so nasprotovali njegovemu posredništvu. Timmermans je pozneje občasno komentiral zadevo in navajal klasično stališče, da so v Bruslju še vedno pripravljeni ponuditi pomoč obema stranema pri reševanju arbitražnega zapleta.
V skupini socialistov je doslej objavil kandidaturo Slovak Maroš Šefčovič, podpredsednik evropske komisije za energetsko unijo. Kdo bo njihov špicenkandidat za Junckerjevega naslednika, bodo odločili decembra. Evropska socialdemokracija je v težavah, saj izgublja podporo v veliko članicah, ki so bile doslej njihove trdnjave. Poleg tega z brexitom njihove vrste v EU zapuščajo britanski laburisti. Trenutno imajo v klopeh evropskega parlamenta 188 od skupno 751 poslancev. Po majskih volitvah bodo njihove vrste precej razredčene.
V največji skupini, Evropski ljudski stranki (EPP), sta prijavila kandidaturo dva – Finec Alexander Stubb in Nemec Manfred Weber. Ali bo špicenkandidat zmagovite skupine na koncu res postal predsednik evropske komisije, je negotovo. Glede na politična gibanja v EU bo razmerje sil drugačno kot leta 2014, ko je bil špicenkandidat EPP sam Juncker. Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se že pogovarja o predvolilni povezavi z liberalci, odločno nasprotuje sistemu špicenkandidatov. Po lizbonski pogodbi imajo glavno besedo pri izbiri predsednika evropske komisije voditelji članic.
Timmermans, ki prihaja iz družine diplomatov in ima bogate izkušnje, je v Junckerjevi ekipi pristojen za nekaj ključnih vprašanj. V njegovi pristojnosti je krčenje zakonodaje za manj birokratskih postopkov in delovanje pravne države. Moral je opraviti številne pogovore s predstavniki poljske vlade. Evropska komisija je decembra predlagala postopek po 7. členu proti Varšavi, ker da krši temeljne vrednote EU. »O razumevanju, da je EU zgrajena na pravu in spoštovanju prava, se ni mogoče pogajati,« je Timmermans lani povedal v intervjuju za Sobotno prilogo Dela.
Tudi v razpravah evropskega parlamenta o Madžarski in nazadnje o Romuniji je odločno zagovarjal spoštovanje evropskih vrednot. S takšno držo jezi številne na evropskem vzhodu, a z jasnimi stališči, znanjem jezikov in retorično močjo v socialističnem taboru velja za prepričljivega politika in dobrega kandidata. Ena izmed Timmermansovih težav je, da njegova stranka ne sodeluje v nizozemski vladi. Nizozemska socialdemokratska stranke (PvdA) je na lanskih volitvah dobila rekordno malo glasov (5,7 odstotka) in končala v opoziciji.
Novembra lani ga je Juncker imenoval za posrednika pri uveljavitvi arbitražne razsodbe o slovensko-hrvaški meji. Predvideno je bilo, da bo do konca leta obiskal Ljubljano in Zagreb. A njegova misija ni bila uspešna. Na Hrvaškem so nasprotovali njegovemu posredništvu. Timmermans je pozneje občasno komentiral zadevo in navajal klasično stališče, da so v Bruslju še vedno pripravljeni ponuditi pomoč obema stranema pri reševanju arbitražnega zapleta.
Drugi kandidati
V skupini socialistov je doslej objavil kandidaturo Slovak Maroš Šefčovič, podpredsednik evropske komisije za energetsko unijo. Kdo bo njihov špicenkandidat za Junckerjevega naslednika, bodo odločili decembra. Evropska socialdemokracija je v težavah, saj izgublja podporo v veliko članicah, ki so bile doslej njihove trdnjave. Poleg tega z brexitom njihove vrste v EU zapuščajo britanski laburisti. Trenutno imajo v klopeh evropskega parlamenta 188 od skupno 751 poslancev. Po majskih volitvah bodo njihove vrste precej razredčene.
V največji skupini, Evropski ljudski stranki (EPP), sta prijavila kandidaturo dva – Finec Alexander Stubb in Nemec Manfred Weber. Ali bo špicenkandidat zmagovite skupine na koncu res postal predsednik evropske komisije, je negotovo. Glede na politična gibanja v EU bo razmerje sil drugačno kot leta 2014, ko je bil špicenkandidat EPP sam Juncker. Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se že pogovarja o predvolilni povezavi z liberalci, odločno nasprotuje sistemu špicenkandidatov. Po lizbonski pogodbi imajo glavno besedo pri izbiri predsednika evropske komisije voditelji članic.
