Morales: Prej ali slej se bomo vrnili v Bolivijo
Dolgoletni predsednik Bolivije se je v Buenos Aires umaknil lani, po sporu glede legitimnosti njegove zmage na volitvah.
Odpri galerijo
Evo Morales je Bolivijo vodil med letoma 2006 in 2019. FOTO: Alejandro Pagni/AFP
Prepričljivo – za zdaj še neuradno – zmago ekonomista in nekdanjega ministra Luisa Arceja iz stranke Gibanje k socializmu (Mas) na predsedniških volitvah v Boliviji je na včerajšnji novinarski konferenci pozdravil nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales. »Prej ali slej se bomo vrnili v Bolivijo,« je zagotovil v Buenos Airesu, kamor se je umaknil lani po sporu glede legitimnosti njegove zmage na predsedniških volitvah.
Ne le da si bo stranka Mas (ponovno) prizadevala za »napredek Bolivije«, ene od bolj revnih držav regije, Morales je v Buenos Airesu napovedal tudi prizadevanje za spravo med prebivalci države, ki so se lani izraziteje razdelili na njegove podpornike in nasprotnike. »Nismo maščevalni,« je sporočil politično še vedno dejavni Morales po tem, ko je zakrožila informacija, da je Arce predvidoma zbral več kot 50 odstotkov glasov udeležencev volitev, kar je 20 odstotnih točk prednosti pred konservativnim politikom Carlosom Meso (predsednik Bolivije med letoma 2003 in 2005).
Nasprotniki so Moralesa po lanskih predsedniških volitvah obtožili, da so k njegovi zmagi pripomogle volilne nepravilnosti, obtožbe pa so vodile do (nasilnih) množičnih protestov ponekod po državi, zaradi česar se je umaknil najprej v Mehiko, od tam pa v Argentino.
A če oziroma ko se dolgoletni nekdanji predsednik odloči vrniti v Bolivijo, ni samoumevno, da bo nemudoma postal član nove bolivijske vlade. Predvidoma novoizvoljeni predsednik Acre je namreč pred volitvami napovedal, tako Reuters, da se bo moral Morales najprej soočiti s sodnimi postopki v Boliviji. Med drugim ga terorizma bremeni – tudi po mnenju organizacije Human Rights Watch »politično motivirana« – obtožnica začasne desne vlade Jeanine Áñez.
Proti pričakovanjem poznavalcev in napovedim tujih medijev je bil nedeljski volilni proces v Boliviji miren. Volitev se je udeležilo veliko, 87 odstotkov volilnih upravičencev, drugouvrščeni predsedniški kandidat Mesa pa je že priznal premoč kandidatu stranke Mas. Po Moralesovih napovedih bo po vrnitvi stranke Mas, ta bo po neuradnih rezultatih imela večino tudi v obeh domovih bolivijskega parlamenta, Bolivija sodelovala z vsemi državami, vključno z ZDA, za katere nekdanji predsednik dopušča možnost, da so organizirale lanskoletni »državni udar«, na spletni strani navaja argentinski časopis Página 12.
Ne le da si bo stranka Mas (ponovno) prizadevala za »napredek Bolivije«, ene od bolj revnih držav regije, Morales je v Buenos Airesu napovedal tudi prizadevanje za spravo med prebivalci države, ki so se lani izraziteje razdelili na njegove podpornike in nasprotnike. »Nismo maščevalni,« je sporočil politično še vedno dejavni Morales po tem, ko je zakrožila informacija, da je Arce predvidoma zbral več kot 50 odstotkov glasov udeležencev volitev, kar je 20 odstotnih točk prednosti pred konservativnim politikom Carlosom Meso (predsednik Bolivije med letoma 2003 in 2005).
Nasprotniki so Moralesa po lanskih predsedniških volitvah obtožili, da so k njegovi zmagi pripomogle volilne nepravilnosti, obtožbe pa so vodile do (nasilnih) množičnih protestov ponekod po državi, zaradi česar se je umaknil najprej v Mehiko, od tam pa v Argentino.
A če oziroma ko se dolgoletni nekdanji predsednik odloči vrniti v Bolivijo, ni samoumevno, da bo nemudoma postal član nove bolivijske vlade. Predvidoma novoizvoljeni predsednik Acre je namreč pred volitvami napovedal, tako Reuters, da se bo moral Morales najprej soočiti s sodnimi postopki v Boliviji. Med drugim ga terorizma bremeni – tudi po mnenju organizacije Human Rights Watch »politično motivirana« – obtožnica začasne desne vlade Jeanine Áñez.
Podporniki Luisa Arceja v La Pazu. FOTO: Aizar Raldes/AFP
Brez pretresov ob menjavi na vrhu Bolivije?
Proti pričakovanjem poznavalcev in napovedim tujih medijev je bil nedeljski volilni proces v Boliviji miren. Volitev se je udeležilo veliko, 87 odstotkov volilnih upravičencev, drugouvrščeni predsedniški kandidat Mesa pa je že priznal premoč kandidatu stranke Mas. Po Moralesovih napovedih bo po vrnitvi stranke Mas, ta bo po neuradnih rezultatih imela večino tudi v obeh domovih bolivijskega parlamenta, Bolivija sodelovala z vsemi državami, vključno z ZDA, za katere nekdanji predsednik dopušča možnost, da so organizirale lanskoletni »državni udar«, na spletni strani navaja argentinski časopis Página 12.
