Avstrija diskriminatorno znižala otroške dodatke otrokom migrantov
Ukrep avstrijske vlade, s katerim je leta 2019 znižala otroški dodatek za v tujini živeče otroke migrantov, ni skladen s pravom Evropske unije. Tako je presodilo sodišče Evropske unije, sodba pa je pomembna tudi za slovenske delavce migrante. Po ocenah Sindikata delavcev migrantov Slovenije je ravnanje avstrijske oblasti, ki je prilagodila pavšalni znesek družinskega dodatka in različnih davčnih ugodnosti glede na splošno raven cen v državi, v kateri otrok živi, prizadelo tudi več tisoč otrok v Sloveniji.
»V Sindikatu delavcev migrantov Slovenije pozdravljamo odločitev Evropskega sodišča, ki je pri izplačilu otroških dodatkov prepoznalo diskriminacijo Avstrije tudi do približno 20.000 slovenskih čezmejnih delavcev. Ta odločitev daje jasno sporočilo tudi Sloveniji, da z obveznostmi pripadajo delavcem enake pravice. Medtem, ko smo v Avstriji bili čezmejni delavci deležni diskriminacije pri otroških dodatkih, smo v Sloveniji deležni diskriminacije pri priznanju stroškov v zvezi z delom. Čeprav imamo do Slovenije enake davčne obveznosti kot domači delavci, nam za razliko od domačih delavcev Slovenija stroške v zvezi z delom prizna kot olajšavo, kar pomeni, da nam jih obdavčuje od 50 do 80 odstotkov. Ne samo da dela s tem razlike med rezidenti glede na državo delodajalca, ampak diskriminira čezmejne delavci tudi po dohodkih. Čezmejnim delavcem z višjimi dohodki obdavči stroške manj kot delavcem z nižjimi dohodki. To je narobe. Upamo, da bo sedanja vlada prisluhnila našim argumentov in končno rešila problematiko čezmejnih delavcev,« je povedal Martin Ivec, podpredsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije.
Evropska komisija je ocenila, da je različno obravnavanje večinoma delavcev migrantov v primerjavi z državljani Avstrije v nasprotju s pravom Evropske unije in na sodišče EU vložila tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti.
V obravnavani zadevi so komisijo podprle Češka, Hrvaška, Poljska, Romunija, Slovenija, Slovaška in nadzorni organ Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), medtem ko sta se Danska in Norveška vključili v podporo Avstrije.
Sodišče je v danes objavljeni sodbi, ki so jo v osrednji sodni ustanovi EU povzeli v sporočilu za javnost, v celoti ugodilo tožbi evropske komisije.
EU prepoveduje vsakršno diskriminacijo na področju socialne varnosti
Najprej je ugotovilo, da ti družinski dodatki in odbitni znesek za vzdrževanega otroka pomenijo družinske dajatve, na katere se nanaša uredba EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki jih ni mogoče zmanjšati ali spremeniti z razlogom, da upravičenec ali njegovi družinski člani stalno prebivajo v drugi državi članici.
Uredba po pojasnilih sodišča zahteva strogo enakovrednost zneskov družinskih dajatev, ki jih neka članica EU izplača tako tistim delavcem, katerih družinski člani stalno prebivajo v tej državi, kot onim, katerih družinski člani stalno prebivajo v drugi članici.
Če niso upoštevane razlike v ravneh cen znotraj države, ki dajatve izplačuje, potem tudi razlike v kupni moči med članicami EU ne upravičujejo, da lahko država podeljevalka ugodnosti drugi kategoriji oseb izplača dajatve v drugačnem znesku od tistega, ki jih dodeljuje osebam iz prve kategorije, še poudarja sodišče.
Sodišče je pri tem opozorilo, da pravo EU prepoveduje vsakršno diskriminacijo na področju socialne varnosti, ki bi temeljila na državljanstvu delavcev migrantov. Sporni mehanizem prilagajanja, ker se uporablja, le če se stalno prebivališče otroka nahaja zunaj avstrijskega ozemlja, pa prizadene predvsem delavce migrante, saj je pri njihovih otrocih še posebej verjetno, da prebivajo v drugi državi.
Otroški dodatek v Avstriji je univerzalen
Poleg tega velika večina delavcev migrantov, na katere vpliva ta mehanizem, po pojasnilih sodišča prihaja iz članic, v katerih so življenjski stroški nižji od tistih v Avstriji, zato ti delavci prejemajo družinske dajatve ter socialne in davčne ugodnosti v nižjem znesku od tistih, dodeljenih avstrijskim delavcem.
Zato ta mehanizem prilagajanja pomeni tudi posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva, ki nikakor ni upravičena, so jasni na sodišču, kjer pri tem poudarjajo, da delavci migranti enako kot domači delavec sodelujejo pri določitvi in financiranju prispevkov, ki so podlaga za izplačilo družinskih dodatkov in davčnih ugodnosti, ne da bi se pri tem upošteval kraj stalnega prebivališča otrok teh delavcev.
Sodišče je tako dodatno sklepalo, da zakonodaja severne slovenske sosede pomeni tudi kršitev uredbe o prostem gibanju delavcev v EU.
Otroški dodatek je v Avstriji univerzalen. Pripada vsakemu otroku, višina pa je odvisna od starosti otroka.
