Brazilski gozd v plamenih (VIDEO)
Strahovite posledice krčenja gozdov oziroma deforestacije.
Odpri galerijo
Rekordno število požarov v Braziliji. Krivdo zanje pripisujejo predsedniku države. FOTO: Bruno Kelly/Reuters
V brazilskem pragozdu je bilo letos rekordno število požarov, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za vesoljske raziskave okolja (Inpe). Samo letos jih je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani 83 odstotkov več, kažejo satelitski podatki.
Samo med januarjem in avgustom letos so zaznali 72.000 gozdnih požarov, kar je največ po letu 2013. Podatki Inpeja so srhljivi tudi glede izsekavanja 'pljuč Zemlje', kot se imenuje amazonski pragozd, ki je v velikosti Evrope največji pragozd na svetu in zagotavlja kar 40 odstotkov zemeljskega kisika in je dom trem milijonom vrst živali in rastlin in milijonu staroselcev, poroča BBC.
Dim od požara je v ponedeljek za eno uro povzročil zatemnitev mesta Sao Paulo. Iz 2700 kilometrov oddaljenega žarišča požara ga je prinesel močan veter.
Naravovarstveniki pripisujejo krivdo za naraščajoče število požarov predsedniku Jairju Bolsonaru, češ da je spodbudil gozdarje in kmete, da očistijo zemljo, znanstveniki pa jim pritrjujejo trdijo, da je, odkar je Bolsonar januarja prevzel funkcijo pragozd utrpel ogromne izgube. Predsednik je namreč politiko usmeril zgolj v gospodarski razvoj in ne tudi v zaščito okolja. Kmete namreč vlada spodbuja k živinoreji, za kar pa potrebujejo pašnike.
V prvih 15 dneh julija letos je bilo uničenih tisoč kvadratnih metrov pragozda, kar je za 68 odstotkov več kot julija 2018.
Brazilski predsednik je podatke inštituta Inpe označil za lažne in odpustil direktorja inštituta.
»Včasih so me klicali Kapitan Motorna žaga. Zdaj sem Neron, ki neti plamene v amazonskem gozdu,« je citiral Bolsonarovo izjavo Reuters.
Inpe je pred tem vztrajal, da so podatki 95 odstotno točni. Zanesljivost njihovih podatkov je zagovarjalo tudi več znanstvenih ustanov, med njimi tudi Brazilska akademija znanosti.
Tudi Ricardo Mello, predsednik Amazonovega programa pri Svetovnem skladu za naravo (WWF) meni, da so požari posledica deforestacije.
Pri Inpeju so opozorili še, da število požarov ne sovpada s tistim v času sušnega obdobja. »Glede podnebja ali padavin ni letos nič nenavadnega na območju Amazonije, morda je malo nad povprečjem,« je dejal raziskovalec Alberto Setzer in dodal, da sušna obdobja ustvarijo idealne pogoje za uporabo in širjenje požarov, da pa je »netenje požarov delo človeka, pa naj bo namerno ali po nesreči.«
Tudi predsednik programa Amazon Svetovnega sklada za naravo (WWF) Ricardo Mello je dejal, da so požari posledica deforestacije. Ker je izsekavanje prepovedano, kmetje gozd zažigajo.
Samo med januarjem in avgustom letos so zaznali 72.000 gozdnih požarov, kar je največ po letu 2013. Podatki Inpeja so srhljivi tudi glede izsekavanja 'pljuč Zemlje', kot se imenuje amazonski pragozd, ki je v velikosti Evrope največji pragozd na svetu in zagotavlja kar 40 odstotkov zemeljskega kisika in je dom trem milijonom vrst živali in rastlin in milijonu staroselcev, poroča BBC.
Dim od požara je v ponedeljek za eno uro povzročil zatemnitev mesta Sao Paulo. Iz 2700 kilometrov oddaljenega žarišča požara ga je prinesel močan veter.
Naravovarstveniki pripisujejo krivdo za naraščajoče število požarov predsedniku Jairju Bolsonaru, češ da je spodbudil gozdarje in kmete, da očistijo zemljo, znanstveniki pa jim pritrjujejo trdijo, da je, odkar je Bolsonar januarja prevzel funkcijo pragozd utrpel ogromne izgube. Predsednik je namreč politiko usmeril zgolj v gospodarski razvoj in ne tudi v zaščito okolja. Kmete namreč vlada spodbuja k živinoreji, za kar pa potrebujejo pašnike.
V prvih 15 dneh julija letos je bilo uničenih tisoč kvadratnih metrov pragozda, kar je za 68 odstotkov več kot julija 2018.
Brazilski predsednik je podatke inštituta Inpe označil za lažne in odpustil direktorja inštituta.
»Včasih so me klicali Kapitan Motorna žaga. Zdaj sem Neron, ki neti plamene v amazonskem gozdu,« je citiral Bolsonarovo izjavo Reuters.
Inpe je pred tem vztrajal, da so podatki 95 odstotno točni. Zanesljivost njihovih podatkov je zagovarjalo tudi več znanstvenih ustanov, med njimi tudi Brazilska akademija znanosti.
FOTO: Nacho Doce/Reuters
Tudi Ricardo Mello, predsednik Amazonovega programa pri Svetovnem skladu za naravo (WWF) meni, da so požari posledica deforestacije.
Pri Inpeju so opozorili še, da število požarov ne sovpada s tistim v času sušnega obdobja. »Glede podnebja ali padavin ni letos nič nenavadnega na območju Amazonije, morda je malo nad povprečjem,« je dejal raziskovalec Alberto Setzer in dodal, da sušna obdobja ustvarijo idealne pogoje za uporabo in širjenje požarov, da pa je »netenje požarov delo človeka, pa naj bo namerno ali po nesreči.«
Tudi predsednik programa Amazon Svetovnega sklada za naravo (WWF) Ricardo Mello je dejal, da so požari posledica deforestacije. Ker je izsekavanje prepovedano, kmetje gozd zažigajo.
