Čakanje na oprijemljiv premik na fizičnem zasedanju

Močan razdor med varčno četverico in jugom, Slovenija pa se bo finančno okrepila tudi za prenovo zdravstvenega sistema.
Fotografija: Angela Merkel, kanclerka gospodarsko najmočnejše članice EU, je ob začetku vrha prejemala čestitke za 66. rojstni dan. Foto: Francois Lenoir/Reuters
Odpri galerijo
Angela Merkel, kanclerka gospodarsko najmočnejše članice EU, je ob začetku vrha prejemala čestitke za 66. rojstni dan. Foto: Francois Lenoir/Reuters

Bruselj – Dolgi plenarni pogovori, ločena posvetovanja v manjših formatih, večerja voditeljev. Tako je bil videti prvi del vrha EU, ki prvič po februarju poteka s fizično navzočnostjo voditeljev. Vsaj na začetku so bila še očitna globoka razhajanja. Nadaljeval se bo jutri.

»Če jug potrebuje pomoč drugih držav za bitko s krizo, je edino razumno, da zahtevamo jasne zaveze za reforme,« je poudarjal nizozemski premier Mark Rutte. Nizozemska skupaj z Avstrijo, Dansko in Švedsko sestavlja skupino štirih varčnih, ki zahteva strogo pogojevanje pomoči. V očeh Rutteja rešitev, po kateri bi načrt okrevanja temeljil na nepovratni pomoči (od 750 milijard bi bila le tretjina ponujena kot posojilo), ni ustrezna. Če bi namesto posojil države dobile denar, bi pogojevanje z reformami moralo biti še posebno jasno. Verjetnost, da bo vrh uspešen je manj kot 50-odstotna.



Avstrijski kancler Sebastian Kurz – slovenski premier Janez Janša je bil skupaj z njim v letalu za Bruselj – je poudarjal, da bi denar moral biti namenjen za »naložbe, usmerjene v prihodnost«. Varčne države kar jasno nakazujejo strahove, da bi se vladi v Madridu ali Rimu odločali za različna darilca volivcem. Po predlogih bi bil denar za okrevanje že tako namenjen zelenim projektom, digitalni preobrazbi, krepitvi konkurenčnosti. Ena od vodil za nacionalne programe okrevanja, ki bodo morali biti potrjeni na ravni EU, bodo redna letna reformna priporočila državam članicam.



Vsak voditelj je prišel v Bruselj s svojimi željami in vsak se želi vrniti domov kot zmagovalec. Za italijanskega premiera Giuseppeja Conteja je rdeča linija učinkovit odziv na krizo. Vzhodne in južne članice želijo čim manjše reze pri koheziji. Španski premier Pedro Sánchez je odločno poudarjal tudi nacionalne interese na kmetijskem področju. Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki ima pred očmi denar za kohezijo, kmetijstvo in energetsko preobrazbe. Tako kot Madžarska tudi na Poljskem nočejo, da izplačila v EU povezujejo s postopki glede delovanja pravne države.

Da je položaj povsem drugačen kot februarja, ko so pred izbruhom krize propadla zadnja proračunska pogajanja voditeljev v Bruslju, je opozorila kanclerka Angela Merkel, ki je ob začetku vrha prejemala čestitke in darila za 66. rojstni dan. Ker je Nemčija 1. julija prevzela polletno predsedovanje svetu EU in ker ima kot gospodarsko najmočnejša članica največ manevrskega prostora, so oči uprte v krščanskodemokratsko kanclerko. Merklova, voditeljica z najdaljšim stažem, je precej pripomogla h kompromisu že v končnici pogajanj o zadnjih dveh sedemletnih proračunih EU.

Nadaljeval se bo jutri. Foto: Francois Lenoir/Reuters
Nadaljeval se bo jutri. Foto: Francois Lenoir/Reuters


Premier Janša je ob prihodu na vrh ocenil, da utegnejo rešiti najpomembnejša strateška vprašanja, kot sta razmerje med subvencijami in posojili ali pa »makro številke«, podrobnosti pa nato v nadaljevanju, a še julija. V Sloveniji se je po Janševih besedah pokazalo, da potrebujemo marsikaj za posodobitev zdravstvenega sistema, kar bi lahko bilo financirano iz programa za okrevanje. Če bi v proračunu EU ostalo pri številkah iz kompromisnega predloga iz prejšnjega tedna, lahko Slovenija pričakuje velike reze pri koheziji.

Osnovna logika tega predloga predsednika evropskega sveta Charlesa Michela je bila, da s krčenjem proračuna in krepitvijo popustov dvori bogatim plačnicam. Avstrijski kancler Kurz je glede tega že izražal zadovoljstvo. Kočljivo ostaja tudi vprašanje delitvenega ključa za pomoč za okrevanje. Kompromisni predlog predvideva, da bi članice, ki bodo v letih 2020 in 2021 najbolj gospodarsko prizadete, dobile več. Nasprotniki tega sistema opozarjajo, da bi bile s takšnim sistemom kaznovane države, ki so uspešno vodile krizno politiko.

Preberite še:

Komentarji: