Čedna nova oblačila starega Nata

Bruselj – Zastareli so tudi ­montažni objekti, ki zamakajo.­ Menza je kot v kakšni ne najbolj uspešni socialistični tovarni­ in zaposleni tarnajo zaradi kakovosti hrane. Tehnika je še iz časov prave hladne vojne. Tako je videti sedež Nata, najmočnejšega obrambnega zavezništva na svetu. Zato se zdaj selijo v sodobno palačo.

Ko so zunanji ministri njegovih članic danes prišli na zasedanje v Bruselj, je bilo njihovo srečanje razglašeno za zgodovinsko. Teme so bile bolj ali manj redne (odnosi z Rusijo, Afganistan, politika odprtih vrat …) in sprejeta ni bila nobena prelomna odločitev. Ministrsko zasedanje je dobilo pridih zgodovinskosti, ker je bilo zadnje na starem sedežu Nata. Zavezništvo je v Bruslju od leta 1967, ko po izstopu Francije pod Charlesom de Gaullom iz Natovih vojaških struktur ni bilo več dobrodošlo v Parizu. Spodobnejši sedež bo dobilo po več kot pol stoletja.
 

Sodobna palača iz jekla in stekla

Zgrajen je bil v osmih letih nasproti starega, na drugi strani bulvarja Leopolda III. na obrobju Bruslja. Tam je bilo na začetku 20. stoletja prvo belgijsko letališče. Med nemško okupacijo Belgije leta 1915 je služilo kot hangar za cepeline. Med drugo svetovno vojno so območje bombardirale tako nemške kot zavezniške sile. Nov sedež je velika, sodobna palača iz jekla in stekla. Na njenih površinah (več kot 254.000 kvadratnih metrov) bo dovolj prostora za rastoče zavezništvo. Ker je v Natu že 29 članic, so stari prostori pokali po šivih.

Na sedežu je 1500 zaposlenih v delegacijah članic in 1700 članov mednarodnega Natovega osebja. Poleg tega imajo še 650 zaposlenih v Natovih agencijah. V Natu so ponosni na »zelenost« novega sedeža, njegovo prijaznost do okolja, saj je zasnovan skladno s pravili trajnostnega razvoja in energetske varčnosti. Posebne steklene površine naj bi omogočale, da bo vročina ostajala poleti zunaj in da bo pozimi­ prišla v notranjost. Tako bodo optimizirali porabo energije. Zbrano deževnico bodo uporabili za zalivanje vrtov, čiščenje in ­stranišča.

Novi sedež je stal približno 1,2 milijarde evrov, financirale so ga zaveznice. Gostiteljica Belgija ga je že lani izročila Natu. Bil je kot kulisa lanskega prvega vrha, na katerem je sodeloval ameriški predsednik Donald Trump. Začetek selitve se je nekoliko zavlekel, ker so morali v čedalje bolj zapletenih razmerah in nevarnosti kibernetskih napadov posebno paziti na tehnične, zlasti komunikacijske inštalacije. Med gradnjo so že tako skrbno pregledali vsak kos materiala, da se ne bi vrinil kakšen »tujek«.
 

Združevanje in transparentnost

V sami arhitekturi naj bi bilo nekaj simbolike. Osem velikih kril objekta, dolgih 168 metrov, je s ptičje perspektive videti kot prsti dveh rok drug ob drugem. V novem sedežu naj bi se zrcalili enotnost in prilagodljivost zavezništva, pa tudi njegova moč. Na sredini je kot nekakšna os med krili osrednji, s steklom pokrit prostor Agora. Simbolizira združevanje in transparentnost zavezništva. Članice so si že zdavnaj izbrale prostore. Več kot 30 zaposlenih na slovenskem predstavništvu se bo 19. maja preselilo v 5. nadstropje krila L3, pod Norveško in nad Luksemburg.

Selitev zavezništva intenzivno poteka od sredine marca. Zadnja bo menda izpraznjena ameriška misija. Na starem sedežu so že očitna znamenja slovesa. Lokali se zapirajo, zabojniki za smeti so polni starih slik. V neki zaprašeni omari sekretariata so našli staro island­sko leseno kladivo, ki so ga pred desetletji uporabljali za razglasitev začetka in konca zasedanj. Bleščeč nov sedež je znamenje, da Nato kljub drugačnim Trumpovim trditvam ni zastarel. »Nato ima slavno preteklost in se hitro prilagaja novi realnosti,« je razložil visoki diplomat v zavezništvu.