Na vrhu EU še daleč do belega dima

Nadaljevanje trdih pogajanj, nekaj dinamike z novim kompromisnim predlogom, za Slovenijo predviden bonbonček v višini 240 milijonov evrov.
Fotografija: Od leve proti desni: avstrijski kancler Sebastian Kurz, francoski predsednik Emmanuel Macron, luksemburški premier Xavier Bettel in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. FOTO: Francois Lenoir/AFP
Odpri galerijo
Od leve proti desni: avstrijski kancler Sebastian Kurz, francoski predsednik Emmanuel Macron, luksemburški premier Xavier Bettel in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. FOTO: Francois Lenoir/AFP

Bruselj – Z vrha EU do večernih ur še ni znamenja, da je pred vrati preboj – kompromis o sedemletnem proračunu in programu za okrevanje. Po predložitvi novega kompromisnega predloga je predsednik evropskega sveta Charles Michel opravljal pogovore z voditelji v različnih sestavah.  

Tudi drugi dan vrha je potekal v znamenju preigravanju različnih scenarijev z izračuni in pogoji. Pogovori se utegnejo zavleči, tudi do jutra. Doslej je imel največ zadržkov nizozemski premier Mark Rutte, ki je zahteval strogo pogojevanje nepovratne pomoči jugu.



Ko so se voditelji pozno dopoldne vnovič zbral, je predsednik Michel ponudil »zasilno zavoro«, ki naj bi vsaki državi članici omogočila, da sproži razpravo na ravni finančnih ministrov ali voditeljev, če je prepričana, da reformni načrti katere od članic niso zadostni za izplačilo pomoči. To bi Rutte lahko doma predstavili kot pravico veta, s katero bi krčil manevrski prostor prejemnic, predvsem Italije.   

Rutte jasno zahteva, da reformni načrti ne bi smeli biti le obljubljeni, marveč tudi izvršeni. Glavno vprašanje pri tej rešitvi je, ali je sprejemljiva za italijanskega premiera Giuseppeja Conteja in njegovega španskega kolega Pedra Sáncheza. Oba sta prepričana, da bi zadoščala že odobritev evropske komisije.  

Novi predlog predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela<strong> </strong>predvideva 450 milijard evrov za nepovratna sredstva in 300 milijard evrov za posojila. FOTO: Francois Lenoir/AFP
Novi predlog predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela predvideva 450 milijard evrov za nepovratna sredstva in 300 milijard evrov za posojila. FOTO: Francois Lenoir/AFP


Druga rešitev, s katero je Michel želel prepričati Rutteja in drugi tri države iz skupine varčnih (Avstrijo, Dansko, Švedsko), je bilo znižanje deleža nepovratne pomoči v 750-milijardnem skladu za okrevanje s 500 na 450 milijard evrov. Preostanek bi bila ugodna posojila. Poleg tega bi bilo trem bogatim državam zagotovljenih še nekaj več popusta na vplačila v proračun EU.

Popusti za Nemčijo in Nizozemsko naj bi ostali nedotaknjeni. Vsi bi skupno znašali okoli 45 milijard evrov v sedmih letih. Večji popusti za bogate pomenijo, da morajo drugi, tudi Slovenija, v bruseljsko blagajno vplačati več.

Številne razprave povzroča delitveni ključ, po katerem bi bila Poljska za Italijo in Španijo tretja največja prejemnica, čeprav je med najmanj prizadetimi državami. Poleg tega je varčna četverica hotela še veliko bolj oklestiti nepovratno pomoč v skladu za okrevanje.

FOTO: Francisco Seco/AFP
FOTO: Francisco Seco/AFP


Avstrijski kancler Sebastian Kurz je v enem od premorov povedal, da se »stvari razvijajo v pravo smer.« Opozoril pa je, da ni gotovo, ali bo do nedelje sklenjen kompromis. Če ga ne bo, bodo morali pogajanja nadaljevati v prihodnjih dneh ali tednih.

​Odprto ostaja tudi pogojevanje z delovanjem pravne države. Madžarski premier Viktor Orbán, ob podpori Poljske, zavrača »politične predpogoje« za porabo denarja, ki jim pripada.  

Slovenski premier Janeza Janša se je moral na vrhu posvetiti vprašanju Zahodne Slovenije, ki je po razvitosti že nad povprečjem EU. V prihodnjih sedmih letih bi lahko ostala brez velikega dela kohezijskega denarja. Po enem od kompromisnih predlogov, ki je zakrožil, je bil Sloveniji zagotovljen bonbonček v višini 240 milijonov evrov.

Današnji vrh je spremljalo bolj sproščeno vzdušje. Belgijska premierka Sophie Wilmès se je z luksemburškim kolegom Xavierom Bettelom z vrha odpravila na krompirček v najbolj znanji bruseljski kiosk Maison Antoine.  

Komentarji: