»Članstvo držav regije v EU nima alternative«
Evropska unija je po petnajstih letih potrdila nedvoumno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana.
Odpri galerijo
Vrha EU in Zahodnega Balkana v Sofiji se je udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar (v sredini), ki je povedal, da tudi Slovenija podpira enoten pristop EU do odziva na ameriško grožnjo s protekcionizmom. FOTO: AP
Voditelji članic EU so danes v Sofiji kot prilogo k izjavi, ki potrjuje evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, sprejeli prednostni načrt za EU in Zahodni Balkan. Ta ni zamenjava za članstvo držav regije v EU, ampak bo prinesel koristi ljudem v evropski čakalnici.
Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je poudaril, da načrt za boljšo povezanost regije ni zamenjava za širitev, ampak ljudem na Zahodnem Balkanu omogoča, da ne bodo predlogo čakali na nekatere koristi članstva v EU. Po njegovih besedah članstvo držav regije v EU nima alternative, potrebna pa bo previdnost, ko gre za uresničevanje reform in spoštovanje evropskih vrednot, ker je Zahodni Balkan po težavah na prebivalca večji, kot sta Nemčija in Francija skupaj.
V sofijski izjavi so zapisali, da EU potrjuje nedvoumno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Poudarili so posvečenost balkanskih partneric evropskim vrednotam, demokraciji, vladavini prava, boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter boju proti terorizmu, ekstremizmu in radikalizaciji. Zavzeli so se za krepitev dobrih sosedskih odnosov ter spoštovanje človekovih in pravic manjšin.
Izjavi 28 članic EU se je pridružilo šest balkanskih partneric. To je kompromis, ker Španija, Grčija, Ciper, Slovaška in Romunija ne priznavajo neodvisnosti Kosova, zato v izjavi ni smelo pisati šest držav. Voditelji Grčije, Cipra, Slovaške in Romunije so grozili, da bodo ravnali po zgledu španskega premiera Mariana Rajoya, ki se zaradi Kosova ni udeležil vrha. Ali bodo verbalni podpori evropski perspektivi regije sledila dejanja, bo pokazal že junijski vrh EU, ko se bodo države članice odločale, ali naj podprejo začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo ali ne.
Novica dneva naj bi bila, da sta ob robu vrha makedonski in grški premier, Zoran Zaev in Aleksis Cipras, našla kompromisno rešitev za spor o imenu. Po besedah Zaeva sta se strinjala glede ene možnosti, ki je sprejemljiva za obe strani, vendar je treba preveriti tako v Makedoniji kot v Grčiji, ali je mogoča implementacija dogovorjene rešitve. Cipras je opozoril, da še ni mogoče govoriti o dogovoru, sta pa strani pri iskanju rešitve za spor glede imena prehodili večji del poti. Povedal je še, da bosta državi nadaljevali prizadevanja s ciljem doseči končni dogovor do konca junija, ki bo kritičen mesec.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ocenil, da se je v Sofiji odprlo novo poglavje za Zahodni Balkan ter da so to dobri signali za ohranitev stabilnosti in varnosti v regiji. Izrazil je tudi upanje, da bo v bližnji prihodnosti sprejeta kompromisna rešitev za Kosovo, ki bo sprejemljiva za državljane Srbije. Vučić se je v Sofiji pogovarjal tudi o gradnji avtoceste Niš–Priština, po srečanju s kosovskim predsednikom Hashimom Thaçijem pa je izrazil upanje, da se bo nadaljeval dialog med Srbijo in Kosovom.
Vrh je bil osredotočen na povezanost znotraj regije ter regije in EU, in sicer na prometnem, energetskem, digitalnem in gospodarskem področju ter med ljudmi. Del sofijske pobude je digitalni načrt za Zahodni Balkan, ki vključuje prizadevanja za znižanje stroškov gostovanja v tujih mobilnih omrežjih. Konkreten projekt je tudi krepitev sodelovanja regije v programu študentske izmenjave Erasmus +.
Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je poudaril, da načrt za boljšo povezanost regije ni zamenjava za širitev, ampak ljudem na Zahodnem Balkanu omogoča, da ne bodo predlogo čakali na nekatere koristi članstva v EU. Po njegovih besedah članstvo držav regije v EU nima alternative, potrebna pa bo previdnost, ko gre za uresničevanje reform in spoštovanje evropskih vrednot, ker je Zahodni Balkan po težavah na prebivalca večji, kot sta Nemčija in Francija skupaj.
Kompromisna rešitev spora o imenu Skopja z Atenami
V sofijski izjavi so zapisali, da EU potrjuje nedvoumno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Poudarili so posvečenost balkanskih partneric evropskim vrednotam, demokraciji, vladavini prava, boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter boju proti terorizmu, ekstremizmu in radikalizaciji. Zavzeli so se za krepitev dobrih sosedskih odnosov ter spoštovanje človekovih in pravic manjšin.
Izjavi 28 članic EU se je pridružilo šest balkanskih partneric. To je kompromis, ker Španija, Grčija, Ciper, Slovaška in Romunija ne priznavajo neodvisnosti Kosova, zato v izjavi ni smelo pisati šest držav. Voditelji Grčije, Cipra, Slovaške in Romunije so grozili, da bodo ravnali po zgledu španskega premiera Mariana Rajoya, ki se zaradi Kosova ni udeležil vrha. Ali bodo verbalni podpori evropski perspektivi regije sledila dejanja, bo pokazal že junijski vrh EU, ko se bodo države članice odločale, ali naj podprejo začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo ali ne.
Novica dneva naj bi bila, da sta ob robu vrha makedonski in grški premier, Zoran Zaev in Aleksis Cipras, našla kompromisno rešitev za spor o imenu. Po besedah Zaeva sta se strinjala glede ene možnosti, ki je sprejemljiva za obe strani, vendar je treba preveriti tako v Makedoniji kot v Grčiji, ali je mogoča implementacija dogovorjene rešitve. Cipras je opozoril, da še ni mogoče govoriti o dogovoru, sta pa strani pri iskanju rešitve za spor glede imena prehodili večji del poti. Povedal je še, da bosta državi nadaljevali prizadevanja s ciljem doseči končni dogovor do konca junija, ki bo kritičen mesec.
Sprejemljiva rešitev za Srbe
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ocenil, da se je v Sofiji odprlo novo poglavje za Zahodni Balkan ter da so to dobri signali za ohranitev stabilnosti in varnosti v regiji. Izrazil je tudi upanje, da bo v bližnji prihodnosti sprejeta kompromisna rešitev za Kosovo, ki bo sprejemljiva za državljane Srbije. Vučić se je v Sofiji pogovarjal tudi o gradnji avtoceste Niš–Priština, po srečanju s kosovskim predsednikom Hashimom Thaçijem pa je izrazil upanje, da se bo nadaljeval dialog med Srbijo in Kosovom.
Vrh je bil osredotočen na povezanost znotraj regije ter regije in EU, in sicer na prometnem, energetskem, digitalnem in gospodarskem področju ter med ljudmi. Del sofijske pobude je digitalni načrt za Zahodni Balkan, ki vključuje prizadevanja za znižanje stroškov gostovanja v tujih mobilnih omrežjih. Konkreten projekt je tudi krepitev sodelovanja regije v programu študentske izmenjave Erasmus +.
