»Đukanovićeva Črna gora je mafijska država«

Neznani napadalec je 49-letno novinarko Olivero Lakić ustrelil v nogo. Gre za novinarko, ki preiskuje korupcijo v Črni gori.
Fotografija: Olivera Lakić je bila spet tarča napada. FOTO: Splet
Odpri galerijo
Olivera Lakić je bila spet tarča napada. FOTO: Splet

Neznani napadalec je v torek zvečer novinarko Olivero Lakić, ki je preiskovala korupcijo v Črni gori, ustrelil v nogo in pobegnil. Sovražnost do novinarjev, ki želijo ohraniti pravico do kritičnega proučevanja oblasti,­ je skupni imenovalec držav v regiji.

Novinarko črnogorskega časnika Vijesti Olivero Lakić, ki ni v smrtni nevarnosti, je neznanec ustrelil v nogo pred njenim domom v Podgorici. Napadli so jo že leta 2012, večkrat so ji zaradi njenega dela tudi grozili, zaradi česar je skoraj tri leta živela pod policijsko zaščito. Sodišče v Podgorici je zaradi­ napada na Olivero Lakić, ki je sprožil proteste v črnogorski prestolnici, pred šestimi leti obsodilo Ivana Buškovića na devet mesecev zapora. Naročnik napada je ostal neznan. Novinarka je že takrat pisala o povezanosti uslužbencev policije in agencije za nacionlano varnost s kriminalom in nezakonito proizvodnjo tobaka.
 

Napadi na »fašistični« medij


Glavni urednik časnika Vijesti, ki je kritičen do sedanjega predsednika in nekdanjega premiera Mila ĐukanovićaMihailo Jovović se je vprašal, kam to pelje in do kdaj se bo to še dogajalo v Črni gori. Po njegovih navedbah je bil drugi napad na Olivero Lakić že jubilejni 25. napad na novinarje in premoženje časnika, vsi pa so se zgodili po Đukanovićevih izjavah, s katerimi je pozival k linču in širil sovražni govor zoper Vijesti, ki jih je označil za fašistični medij.

Jovović je poudaril, da je Črna gora mafijska država, Đukanović pa pokrovitelj mafije. Po njegovem je bila novinarka napadena, ker je opravljala svoje delo in ker ni hotela biti služabnica ter oboževalka Đukanovićevega lika in dela. Đukanović je s svojo politiko vzpostavil vrednostni sistem in družbo, v kateri ni varen niti en pošten človek. Sklenil je, da lahko vse pobijejo, vendar bodo nekega dne odgovarjali pred roko pravice, ko ne bo predsednica vrhovnega sodišča Vesna Medenica, vrhovni državni tožilec Ivica Stanković, šef policije Enis Baković in notranji minister Mevludin Nuhodžić.

Po napadu na novinarko se je tudi včeraj pred vlado v Podgorici na protestu, ki ga je sklicalo črnogorsko društvo novinarjev, zbralo več sto ljudi. Zahtevali so strožje kazni za napade na novinarje. Komisarka za človekove pravice Sveta Evrope Dunja Mijatović je pozvala črnogorske oblasti, naj napadeni novinarki zagotovijo varnost ter najdejo napadalce in jih kaznujejo. Predstavnik za svobodo medijev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Harlem Désir in vodja misije Ovseja v Črni gori Maryse Daviet sta pozvala oblasti, naj najdejo odgovorne in jih privedejo pred sodišče, saj ne smejo ostati nekaznovani.
 

Novinarji v sovražnem okolju


V Črni gori je bilo že več deset napadov na novinarje, ne da bi bili do konca raziskani, zlasti ne tisti s političnim in kriminalnim ozadjem. Na letošnjem seznamu Reporterjev brez meja je Črna gora, kar zadeva medijsko svobodo, napredovala s katastrofalnega 106. na katastrofalno 103. mesto. Daleč pred njo so celo BiH na 62., Hrvaška na 69. in Srbija na 76. mestu. Bosna in Hercegovina je tudi po oceni nevladne organizacije Freedom House pred Hrvaško, Srbijo in Črno goro. Iz tega izhaja, da ima država, ki najmanj spoštuje politične in držav­ljanske pravice, najbolj svobodne medije v regiji.

Novinarji v BiH so kljub temu opozorili, da profesionalni mediji nikomur ne ustrezajo in da jih oblast razglaša za izdajalce, oglaševalci pa se jih izogibajo. Poleg fizičnih so žrtve verbalnih napadov, žaljivke pa obravnavajo kot manjše zlo. Hrvaška je napredovala na seznamu zaradi policije, ki je bila pri preiskovanju napadov na novinarje uspešnejša kot leto poprej. Prvi človek hrvaškega novinarskega društva Saša Leković je med največje probleme uvrstil ekonomski pritisk na novinarje, netransparetno lastništvo medijev, neobstoj medijske strategije in koketiranje lastnikov medijev z oblastjo.

V Srbiji je oblast prepričana, da na področju medijev ni težav. Premierka Ana Brnabić je izjavila, da so mediji v Srbiji popolnoma svobodni, predsednik Aleksandar Vučić pa je seznam Reporterjev brez meja označil za politično kampanjo. Drugače meni predsednik Neodvisnega združenja novinarjev Srbije (Nuns) Slaviša Lekić, ki pravi, da je novinarstvo v razmerah, ko je en človek okupiral in monopoliziral javno sceno, blago rečeno v sovražnem okolju. Mediji v Srbiji so organ oblasti in temelj Vučićeve moči. Po trditvah Nunsa njegovi naprednjaki z grožnjami, zastraševanjem, finančnimi pritiski in napadi na novinarje dušijo vse kritike oblasti, EU pa gleda Vučiću skozi prste.

Politiki na Balkanu so prepričani, da so mediji v njihovih državah še preveč svobodni. Res je sicer, da so tudi v Evropi le pogojno svobodni, bistvena razlika na poti medijske svobode od zahoda na vzhod je v tem, da bližje ko smo vzhodu,bolj rastejo temperatura in pritiski ter nevarnost poškodb pri delu.

Komentarji: