Dunaj je še vedno eno od glavnih središč mednarodnega vohunjenja
Avstrijska prestolnica gosti več kot 7000 tujih agentov, ki so tam radi zaradi odličnih življenjskih pogojev in geografske lokacije. Nekateri se po upokojitvi celo vrnejo nazaj v mesto.
Odpri galerijo
Dunaj je mnogim tujim agentom tako všeč, da po upokojitvi postanejo Dunajčani. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Dunaj – Čeprav pravijo, da jih je Bruselj prehitel, v avstrijski prestolnici še vedno priznavajo, da so priljubljeni med obveščevalci z vsega sveta.
»Vesel sem, da je Bruselj prehitel Dunaj, saj je zdaj tam večja koncentracija obveščevalnih služb, ki prihajajo izven Evropske unije, kakor pri nas,« je lani junija povedal Peter Gridling, ki že enajst let vodi avstrijsko protiobveščevalno službo oziroma zvezni urad za zaščito ustave in boj proti terorizmu (BVT). V predstavitvi letnega poročila svojega urada je priznal, da je avstrijska prestolnica še vedno eno najpriljubljenejših mest za obveščevalce, ki delajo v okviru tujih diplomatskih predstavništev, a da se je njihovo število precej zmanjšalo. »Govorimo o skupnosti nekaj sto ljudi, a jih je manj kot tisoč,« je dodal nekdanji vodja protiterorističnega oddelka pri Europolu.
Dunaj je bil središče evropskega vohunjenja že v obdobju med obema svetovnima vojnama, v času prve hladne vojne pa je Avstrija kot nevtralna država postala glavno zbirališče »špicljev« iz obeh blokov, kar je bila priljubljena tema številnih zahodnih filmov, od Tretjega človeka z Orsonom Wellsom do Škorpijona z Alainom Delonom in Burtom Lancastrom. A ta tradicija se je nadaljevala tudi po padcu berlinskega zidu, saj je Dunaj postal sedež za številne mednarodne organizacije, od Organizacije držav izvoznic Nafte (Opec), Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), podružnic Združenih narodov, do edine mednarodne skupnosti, v kateri še vedno poteka dialog med sovražniki iz nove hladne vojne: Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Pred časom so v nemškem časniku Die Welt ugotovili, da ima Dunaj še vedno največjo koncentracijo tujih obveščevalcev na svetu, saj naj bi bila kar polovica od okoli 17.000 tukajšnjih tujih diplomatov tako ali drugače povezanih z domačimi obveščevalnimi službami. Podobno ocenjuje tudi raziskovalni novinar Emil Bobi, ki je izračunal, da Dunaj gosti več kot 7000 tujih agentov. »Zaradi odličnih življenjskih pogojev in geografske lokacije imajo vohuni zelo radi, če jih pošljejo na Dunaj. Nekateri se po upokojitvi celo vrnejo nazaj,« je takrat povedal Bobi.
Lani se je zaradi vohunske dejavnosti Dunaj spet znašel v središču svetovne pozornosti. Ko je v Veliki Britaniji izbruhnil škandal zaradi zastrupitve s kemičnim strupom »novičokom«, so se mediji spomnili, da so leta 2010 prav na dunajskem letališču Američani in Rusi izmenjali zaprte vohune, med katerimi je bil tudi žrtev napada v Salisburyju: dvojni agent Sergej Skripal. Novembra pa je precej odmevala zgodba o 70-letnem polkovniku avstrijskih oboroženih sil, ki je že od 90. let prejšnjega stoletja vohunil za Rusijo.
Na začetku letošnjega leta so se v aferi, ki se še vedno vleče po parlamentu in sodiščih, znašli sami avstrijski vohuni. Posebne enote notranjega ministrstva, ki je zdaj v rokah svobodnjaške stranke, so namreč zaradi domnevne korupcije izvedle odmevno preiskavo v BVT, a v liberalni javnosti so to akcijo dojeli kot maščevanje proti uradu, ki je zbiral podatke tudi o nevarnih desničarskih skrajnežih, povezanih s svobodnjaško stranko. Zaradi tega škandala je avstrijska obveščevalna služba izgubila zaupanje med evropskimi kolegi, ki so povezani v bernski klub, v katerem izmenjujejo podatke in usklajujejo akcije obveščevalci iz držav EU, Norveške in Švice. Konec lanskega leta je avstrijski tednik Falter objavil dokumente, ki so pokazali, da so finski obveščevalci v predlogu o skupnem preiskovanju delovanja ruskih vohunov izrecno zapisali, da avstrijskih služb vanj ne smejo vključiti.
»Vesel sem, da je Bruselj prehitel Dunaj, saj je zdaj tam večja koncentracija obveščevalnih služb, ki prihajajo izven Evropske unije, kakor pri nas,« je lani junija povedal Peter Gridling, ki že enajst let vodi avstrijsko protiobveščevalno službo oziroma zvezni urad za zaščito ustave in boj proti terorizmu (BVT). V predstavitvi letnega poročila svojega urada je priznal, da je avstrijska prestolnica še vedno eno najpriljubljenejših mest za obveščevalce, ki delajo v okviru tujih diplomatskih predstavništev, a da se je njihovo število precej zmanjšalo. »Govorimo o skupnosti nekaj sto ljudi, a jih je manj kot tisoč,« je dodal nekdanji vodja protiterorističnega oddelka pri Europolu.
Dunaj je bil središče evropskega vohunjenja že v obdobju med obema svetovnima vojnama, v času prve hladne vojne pa je Avstrija kot nevtralna država postala glavno zbirališče »špicljev« iz obeh blokov, kar je bila priljubljena tema številnih zahodnih filmov, od Tretjega človeka z Orsonom Wellsom do Škorpijona z Alainom Delonom in Burtom Lancastrom. A ta tradicija se je nadaljevala tudi po padcu berlinskega zidu, saj je Dunaj postal sedež za številne mednarodne organizacije, od Organizacije držav izvoznic Nafte (Opec), Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), podružnic Združenih narodov, do edine mednarodne skupnosti, v kateri še vedno poteka dialog med sovražniki iz nove hladne vojne: Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Vohunom je na Dunaju lepo
Pred časom so v nemškem časniku Die Welt ugotovili, da ima Dunaj še vedno največjo koncentracijo tujih obveščevalcev na svetu, saj naj bi bila kar polovica od okoli 17.000 tukajšnjih tujih diplomatov tako ali drugače povezanih z domačimi obveščevalnimi službami. Podobno ocenjuje tudi raziskovalni novinar Emil Bobi, ki je izračunal, da Dunaj gosti več kot 7000 tujih agentov. »Zaradi odličnih življenjskih pogojev in geografske lokacije imajo vohuni zelo radi, če jih pošljejo na Dunaj. Nekateri se po upokojitvi celo vrnejo nazaj,« je takrat povedal Bobi.
Lani se je zaradi vohunske dejavnosti Dunaj spet znašel v središču svetovne pozornosti. Ko je v Veliki Britaniji izbruhnil škandal zaradi zastrupitve s kemičnim strupom »novičokom«, so se mediji spomnili, da so leta 2010 prav na dunajskem letališču Američani in Rusi izmenjali zaprte vohune, med katerimi je bil tudi žrtev napada v Salisburyju: dvojni agent Sergej Skripal. Novembra pa je precej odmevala zgodba o 70-letnem polkovniku avstrijskih oboroženih sil, ki je že od 90. let prejšnjega stoletja vohunil za Rusijo.
Letos so se v aferi, ki se še vedno vleče po parlamentu in sodiščih, znašli sami avstrijski vohuni. Zaradi škandala pa je avstrijska obveščevalna služba izgubila zaupanje med evropskimi kolegi. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Klub, ki ni za Avstrijce
Na začetku letošnjega leta so se v aferi, ki se še vedno vleče po parlamentu in sodiščih, znašli sami avstrijski vohuni. Posebne enote notranjega ministrstva, ki je zdaj v rokah svobodnjaške stranke, so namreč zaradi domnevne korupcije izvedle odmevno preiskavo v BVT, a v liberalni javnosti so to akcijo dojeli kot maščevanje proti uradu, ki je zbiral podatke tudi o nevarnih desničarskih skrajnežih, povezanih s svobodnjaško stranko. Zaradi tega škandala je avstrijska obveščevalna služba izgubila zaupanje med evropskimi kolegi, ki so povezani v bernski klub, v katerem izmenjujejo podatke in usklajujejo akcije obveščevalci iz držav EU, Norveške in Švice. Konec lanskega leta je avstrijski tednik Falter objavil dokumente, ki so pokazali, da so finski obveščevalci v predlogu o skupnem preiskovanju delovanja ruskih vohunov izrecno zapisali, da avstrijskih služb vanj ne smejo vključiti.
