Eksploziji v Iranu zahtevali več kot sto življenj
Število smrtnih žrtev v današnjem napadu na komemoracijo ob obletnici uboja generala iranske revolucionarne garde (IRGC) Kasema Solejmanija je preseglo 100, še 141 ljudi je ranjenih. Kot so poročali iranski mediji, sta v bližini Solejmanijevega groba v mošeji Saheb al Zaman v Kermanu odjeknili dve eksploziji.
V času eksplozij se je slovesnosti udeleževalo več sto ljudi. Lokalne oblasti v Kermanu so napad, v katerem so umrli najmanj 103 ljudje, označile za terorističnega.
Po navedbah iranske tiskovne agencije Tasnim sta na kraju dogodka eksplodirali dve torbi z bombami. »Storilci (...) so bombe očitno razstrelili z daljinskim upravljanjem,« je dodala agencija. Druga tiskovna agencija ISNA je medtem poročala, da sta eksploziji odjeknili v razmaku desetih minut. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče.
Med žrtvami napada so tudi reševalci, ki so priskočili na prizorišče prve eksplozije, navedbe iranskega Rdečega križa povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Po najhujšem tovrstnem napadu v 45-letni zgodovini islamske republike je vlada četrtek razglasila za dan žalovanja.
Notranji minister Ahmad Vahidi je dejal, da bo odziv varnostnih služb na napad hiter in silovit ter da bodo odgovorne privedli pred sodišče. Predsednik Irana Ebrahim Raisi je prav tako izrazil prepričanje, da bodo storilci v kratkem identificirani in kaznovani za svoja dejanja.
Generala Solejmanija so 3. januarja 2020 v iraški prestolnici Bagdad z brezpilotnim letalnikom ubile ameriške sile. V atentatu, ki ga je ukazal takratni ameriški predsednik Donald Trump, je umrl tudi namestnik poveljnika proiranske milice v Iraku z imenom Sile za mobilizacijo ljudstva (PMF) Abu Mahdi al Muhandis.
Solejmani je vodil iranske sile, ki so delovale zunaj meja islamske republike. Med drugim so pripadniki njegove skupine al Kuds delovali v Siriji in v Iraku.
Rojen je bil v Kermanu, v Iranu pa je veljal za eno najvplivnejših osebnosti po vrhovnem voditelju ajatoli Aliju Hameneju, navaja britanski BBC. Ta ga je še za časa življenja razglasil za »živega mučenca«.
