Evropska energetska odvisnost napaja ruskega medveda, ki še kar besni

Evropa potrebuje energente. In čeprav si močno prizadeva najti alternativne vire, del teh ključnih potreb še vedno zadovoljuje z uvozom iz Rusije. Nemški Bild poroča, da bo Evropska unija v tekočem letu za rusko energijo in surovine predvidoma porabila osupljivih 20 milijard evrov. Ta znesek, kot poudarja Bild, ironično presega vojaško pomoč, ki jo je Evropa namenila svoji oblegani zaveznici Ukrajini. Medtem ko se evropski voditelji javno zavezujejo k podpori Kijevu, številke kažejo na zapleteno realnost, kjer ekonomske vezi z Rusijo ostajajo tesne.

Rusija naj bi letos s prodajo nafte, plina, premoga in urana po navedbah istega vira v svojo blagajno spravila kar 233 milijard evrov, s čimer si obilno financira vojno proti Ukrajini. Čeprav so največji kupci ruskih energentov in surovin v denarni vrednosti Kitajska, Indija in Turčija, tudi Evropska unija ostaja pomemben odjemalec.

Podatek, da je samo februarja letos Evropska unija od Rusije kupila za več kot dve milijardi evrov plina, nafte in urana, priča o tem, da niti 17 dosedanjih paketov sankcij Evropske unije Kremlju ni zavezalo rok. Ker za dobave ključnim partnericam, kot so Kitajska, Indija in Turčija, ni večjih omejitev, ima Rusija še vedno na voljo znatna sredstva za nadaljevanje svojih vojaških operacij.

Rusija na leto zasluži več sto milijard evrov s prodajo energentov, kar ji omogoča financiranje vojne v Ukrajini. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Čeprav si je EU zadala cilj, da se do leta 2030 popolnoma osvobodi odvisnosti od ruskega uvoza, po podatkih Euronewsa trenutno še vedno skoraj petino svoje energije uvaža iz Rusije. Pred obsežno invazijo na Ukrajino februarja leta 2022 je ta delež znašal bistveno več, kar 45 odstotkov.

Da trgovinske vezi niso povsem pretrgane, kaže tudi primer Litve, ki ji je sicer uspelo opustiti ruski plin, a še naprej uvaža ruski amonijak; med letoma 2020 in 2025 je bil skoraj ves uvoženi amonijak v Litvo ruskega izvora. Spletna stran EU sicer navaja, da je Unija od začetka vojne Ukrajini namenila več kot 158 milijard dolarjev različnih oblik pomoči.

Sankcije pod drobnogledom, ZDA razmišljajo o zaostritvi

Dosedanji svežnji sankcij po ocenah analitikov načenjajo rusko fiskalno stabilnost in omejujejo njeno gospodarsko rast, vendar pa vojne v Ukrajini za zdaj niso zaustavili. V Združenih državah Amerike medtem predsednik Donald Trump, ki je Evropsko unijo že v preteklosti kritiziral zaradi obsežnih plačil Rusiji za energente, ponovno razmišlja o zaostritvi ukrepov.

K temu naj bi prispevali nedavni obsežni ruski napadi na ukrajinsko infrastrukturo in dejstvo, da ruski predsednik Vladimir Putin ni izpolnil obljube o posredovanju »memoranduma o miru«, ki ga je menda obljubil v telefonskem pogovoru s Trumpom. Ameriški predsednik je Putina, kot poroča CNN, obtožil, da se mu je »popolnoma zmešalo« in da se »igra z ognjem«.

Ruski predsednik Vladimir Putin ni izpolnil obljube o »memorandumu o miru«, ki naj bi ga bil dal v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom. FOTO: Alexander Kazakov/AFP

V ameriškem kongresu se medtem krepi pritisk za odločnejše ukrepanje proti Rusiji. Senatorja Richard Blumenthal in Lindsey Graham sta pripravila predlog zakona, ki predvideva uvedbo novih, »paralizirajočih« ukrepov, vključno z možnostjo sekundarnih sankcij, kot so visoke carine za države, ki še naprej kupujejo rusko energijo.

Tudi nekateri evropski voditelji, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron, izražajo upanje, da bodo ZDA zavzele odločnejši pristop. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski medtem Putina obtožuje, da se »preprosto igra z diplomacijo in diplomati«. Evropa tako ostaja pred težko dilemo, kako uskladiti lastne energetske potrebe z nujnostjo pritiska na Rusijo za končanje vojne.

Ukrajina se krepi

Zelenski je v torek zvečer napovedal odločno krepitev domače orožarske industrije, dan pred pričakovanim obiskom v Berlinu. Tam naj bi se danes srečal z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, ki je prav tako v torek naznanil pomembno spremembo: odpravo nemških omejitev pri dobavah orožja dolgega dosega Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Zelenski napoveduje odločno krepitev domače orožarske industrije, da bi »Rusija čutila posledice svojih dejanj«. FOTO: AFP

Volodimir Zelenski je poudaril, da si Ukrajina prizadeva proizvajati vse potrebno za svojo obrambo, od brezpilotnikov do manevrirnih raket in balističnih sistemov, saj mora »Rusija čutiti posledice svojih dejanj v Ukrajini«. Napovedal je tudi pripravo naložbenih sporazumov z evropskimi partnerji za selitev dela vojaške proizvodnje – zlasti brezpilotnikov in orožja dolgega dosega – na ukrajinska tla, čeprav pri slednjem Kijev še vedno močno zaostaja za zmogljivostmi Moskve.

Merzeva napoved o dobavi orožja dolgega dosega je v Nemčiji sprožila precej razprav, saj je bila država doslej pri tovrstni pomoči zadržana. Portal Politico poroča, da so nekateri člani kanclerjeve stranke kritizirali njegove »nasprotujoče si izjave« na to temo.

Merz je napovedal pomemben premik v politiki z odpravo omejitev pri dobavah orožja dolgega dosega Ukrajini. FOTO: Ints Kalnins/Reuters

Čeprav obisk Zelenskega v Berlinu, kjer naj bi poleg orožja tekla beseda tudi o možnostih za mirovna pogajanja, uradno še ni potrjen, je berlinska policija za danes že napovedala poostrene varnostne ukrepe, poroča nemška tiskovna agencija DPA.