Evropski komisar za najhujše stiske sveta
Na čelu resorja za krizno upravljanje, ki vključuje humanitarno pomoč in civilno zaščito.
Odpri galerijo
Krizno upravljanje je po besedah Janeza Lenarčiča resor, ki ga ni mogoče zlahka obravnavati, saj »gre za vprašanje reševanja življenj in pomoč ljudem, ki se znajdejo v stiski«. FOTO: Leon Vidic/Delo
Bruselj – »Morda najbolj plemenito poslanstvo EU pri pomoči ljudem,« je resor, ki je predviden zanj v novi evropski komisiji, opisal slovenski komisarski kandidat Janez Lenarčič.
Resor kriznega upravljanja vključuje humanitarno pomoč in civilno zaščito. Zadnjih pet let je bil na enakem položaju Hristos Stilianides. Okrepljen bo z vzpostavitvijo evropskega koordinatorja za krizne razmere. V pristojnosti slovenskega komisarja bo ukvarjanje z naravnimi nesrečami, kot so poplave, suše, potresi. Osrednji del nalog bo povezan s stiskami zunaj EU. V prihodnjem sedemletnem proračunu EU je predvideno zvišanje za humanitarno pomoč za več kot 50 odstotkov, na 11 milijard evrov.
Krizno upravljanje ni med šestimi resorji, ki jih je Lenarčič julija naštel kot zanimive. »Želja je toliko, kot je držav članic. Vsem željam ni mogoče ustreči,« je povedal po objavi razreza komisarskih funkcij v ekipi predsednice Ursule von der Leyen. V njeni ekipi je bilo pri razdelitvi funkcij kar nekaj presenečenj. Najvplivnejše gospodarske funkcije so si razdelili komisarji iz največjih držav. Francozinja Sylvie Goulard bo pristojna za notranji trg, vesolje in industrijo. Italijan Paolo Gentiloni bo pristojen za širok portfelj, imenovan gospodarstvo.
»Geopolitična in zavezana trajnostnim politikam,« je Ursula von der Leyen opisala eno od glavnih linij delovanja nove evropske komisije pod njem vodstvom.
Krizno upravljanje je po besedah Janeza Lenarčiča resor, ki ga ni mogoče zlahka obravnavati, saj »gre za vprašanje reševanja življenj in pomoč ljudem, ki se znajdejo v stiski«. To so tako naravne nesreče kot konflikti, ki jih povzroča človek. Letos potrebuje takšno pomoč 130 milijonov ljudi.
EU je v svetu pri zagotavljanju humanitarne pomoči na kriznih področjih prva. Urad za humanitarno pomoč, iz katerega je pozneje nastal generalni direktorat ECHO, je bil ustanovljen na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Vključuje številne programe, kot so odstranjevanje min, zdravje, pomoč s hrano ... Direktorat se je, denimo, ukvarjal s pomočjo sirskim beguncem v Turčiji. V mandatu 2010–2014 je bila za področje pristojna Bolgarka Kristalina Georgieva, pri kateri je bilo še mednarodno razvojno sodelovanje. To je bil že v aktualnem mandatu ločen resor.
Misija za Lenarčiča bo krepitev koordinacijskega centra za usklajevanje nujnega odziva kot ključnega operativnega stičišča za krize v EU in po svetu. Deluje 24 ur, sedem dni v tednu. Zagotavljali naj bi, da bi v primeru velikega požara v eni od članic lahko pravočasno in usklajeno delovali pri zagotavljanju pomoči z letali za gašenje in drugim. Pripravljal bo strategije, s katerimi bi bila EU bolje pripravljena na krizne razmere, ki bi lahko izbruhnile. Državam članicam bo pomagal pri pripravi strategij za tveganja in opozorilne sisteme.
Skupaj s članicami bo moral zagotavljati, da bo na voljo dovolj tehnike za požare, medicinsko pomoč ter tudi za biološka, kemična, radiološka in jedrska tveganja. V mednarodnem kontekstu naj bi zagotavljal boljšo povezanost človekoljubnih razvojnih, varnostnih in drugih politik. Sodeloval naj bi tudi v globalnih razpravah, predvsem v Združenih narodih.
Premier Marjan Šarec je dejal, da je resor za krizno upravljanje dober resor, ki razpolaga s precej velikim proračunom. »To je nekakšen krizni menedžment, kamor spada tudi humanitarna pomoč, civilna zaščita, se pravi pomoč ljudem v nesreči in ob krizah. Slovenija je znana po tem, da ima dober sistem zaščite in reševanja, da se v krizah, ki prizadenejo prebivalstvo, zelo dobro odzove, od nas se učijo tudi drugi. Verjamem, da bo slovenski komisar na tem področju lahko veliko pomagal,« je dejal.
Tudi delo komisarja Janeza Lenarčiča bo imelo pomembno vlogo v mednarodnem kontekstu. Pristojen bo za hitro odzivanje na krize v EU in pomoč v svetu. »Več ljudi v več državah po svetu letos potrebuje več človekoljubne pomoči,« je von der Leynova poudarila v pismu, ki ga je pripravila za Lenarčiča glede njegove misije. Slovenski komisarski kandidat med novimi grožnjami, ki zahtevajo odzivanje, vidi tudi posledice podnebnih sprememb in v času hitre digitalizacije družbe tudi kibernetski kriminal, »ki lahko povzroči krizne situacije, če onesposobi ključno, vitalno infrastrukturo«.
Vsi komisarski kandidat bodo morali opraviti zaslišanje pred pristojnim odborom. Pred petimi leti je Ciprčana Hristosa Stilianidesa, ki je do zdaj opravljal enako funkcijo, zaslišal odbor za razvoj. Lenarčič se je po objavi razreza komisarskih funkcij in pogovoru z bruseljskimi dopisniki slovenskih medijev že odpravil na prve sestanke na pristojni generalni direktorat za civilno zaščito in humanitarno pomoč (ECHO), ki je v evropski komisiji nekakšno ministrstvo. Glede na Lenarčičeve kvalifikacije in izkušnje ni pričakovati težav na zaslišanju pred evropskimi poslanci čez tri tedne.
Kandidatov, pri katerih bi lahko nastale težave, je kar nekaj. Madžar László Trócsányi, ki je pod premierom Viktorjem Orbánom vodil pravosodno reformo, je predviden za vodenje resorja širitev in sosedstvo. Težko si je predstavljati, kako bo politik s takšnim »pedigrejem« lahko na Balkanu in v vzhodnem sosedstvu verodostojno opozarjal na nujnost spoštovanja vladavine prava. Tudi poljskemu konservativnemu (ECR) kandidatu Januszu Wojciechowskemu (kmetijstvo) in romunski socialistki Rovani Plumb (promet) lahko spodrsne na parlamentarnem parketu.
Von der Leynova je morala – da je izpolnila želje političnih skupin – kar kreativno zasnovati podpredsedniško strukturo. Danski liberalki Margrethe Vestager (digitalna Evropa) in nizozemskemu socialdemokratu Fransu Timmermansu se je kot tretji izvršni podpredsednik za »gospodarstvo, ki služi ljudem«, pridružil predstavnik vzhoda – Latvijec Valdis Dombrovskis iz EPP. Povedno je, da bo Vestagerjeva, ki se je v zadnjih letih uveljavila v bitki s spletnimi orjaki, kot sta Google in Facebook, obdržala položaj komisarke za konkurenčnost, ki ga je imela že pod Jean-Claudom Junckerjem.
Za pravosodje bo pristojen belgijski liberalec Didier Reynders. Za njegovo liberalno kolegico iz Češke Věro Jourovo je predviden podpredsedniški položaj z nazivom vrednote in preglednost. Čehinja bo koordinirala delo na področju spoštovanja vladavine prava. Glede tega sta Madžarska in Poljska že pod drobnogledom. V misiji komisarja za proračun Avstrijca Johannesa Hahna je zapisano, da bo moral zagotoviti, da bo vladavina prava sestavni del prihodnjega proračuna EU. Finančna pipa se bo za kršiteljice vladavine prava morda začela zapirati.
V ekipi von der Leynove bo Hrvatica Dubravka Šuica podpredsednica z delovnim področjem demokracija in demografija. Slovak Maroš Šefčovič se bo kot podpredsednik ukvarjal z medinstitucionalnimi odnosi in predvidevanjem. Podpredsedniško področje Grka Margaritisa Šinasa bo zaščita našega evropskega načina življenja (to predvideva predvsem ukvarjanje z migracijami). Nihče od njih, in tudi Jourová ne, za sabo ne bo imel svojega generalnega direktorata. Peti podpredsednik je visoki zunanjepolitični predstavnik EU Španec Josep Borrell.
Ena od bolj simboličnih zadev je predlog, da bi komisar za trgovino postal Irec Phil Hogan. To pomeni, da bo – če bo sledil brexit – pristojen za pogajanja o prihodnjih trgovinskih odnosih EU z Združenim kraljestvom. Von der Leynova je pred bruseljskimi časnikarji skoraj dve uri predstavljala svojo ekipo. Ena od njenih misli je bila: »Svet potrebuje več Evrope.« Od svojih komisarjev pričakuje, da bodo delali predvsem v interesu EU (in ne v interesu članic, iz katerih prihajajo). Nova evropska komisija bo mandat začela 1. novembra.
Resor za krizno upravljanje je gotovo zahteven in odgovoren resor, saj se v Evropi spopadamo s krizami, od migrantske do okoljske. Požari, poplave in potresi so vse pogostejši, zato Lenarčiču gotovo ne bo zmanjkalo dela. Nadaljevati bo moral koordinacijo sistemov zaščite in reševanja med državami EU. Ta resor omogoča, da bo EU varnejša in se bodo ljudje počutili varne, za Slovenijo pa je to tudi velika priložnost, da ponudimo svoje uspešne izkušnje s področja zaščite in reševanja. Slovensko gasilstvo je lahko zgled EU na tem področju. Verjamem, da bo Lenarčič pri svojem delu to tudi uporabil in izkoristil ter Slovenijo še bolj uveljavil v evropskem prostoru.
Dodelitev resorjev komisarskim kandidatom je prvi korak k vzpostavitvi evropske komisije. Ključno je, da bodo komisarji kompetentni in da bodo uresničevali obljube, ki jih je predsednica komisije dala evropskemu parlamentu. Naš kandidat je dobil resor, katerega vsebino pozna še iz prejšnjega službovanja v OVSE, zato verjamem, da bo pri njegovem upravljanju unovčil svoje številne diplomatske izkušnje. Me pa skrbi, da je Hrvaška dobila resor za demokracijo, čeprav vsi mednarodni kazalniki kažejo, da se stanje demokracije v zadnjih desetih letih tam progresivno slabša. Če upoštevamo, da Hrvaška ne spoštuje ne evropskega ne mednarodnega prava, je ta odločitev še presenetljivejša.
Resor, dodeljen Lenarčiču, ocenjujeva za dobro izbiro. EU je prva na svetu pri zagotavljanju humanitarne pomoči in reševanju kriz. Dodelitev tega zanimivega in zahtevnega resorja je ne le velika odgovornost, ampak tudi veliko priznanje, tako za komisarskega kandidata kot za Slovenijo, saj to področje postaja vse pomembnejše. Treba se je zavedati globalnih in podnebnih sprememb ter kriznih situacij, ki prizadenejo ljudi. Področje ima pomembno humanitarno in zunanjepolitično dimenzijo, s čimer bo posredno tudi Slovenija pripomogla k enemu najpomembnejših zunanjepolitičnih ciljev EU: okrepiti vlogo Unije v svetu in bolj izpostavljati solidarnost in človečnost.
Priložnost s ponujenim komisarskim mestom za humanitarno pomoč in krizno upravljanje je izjemna in hkrati tudi zelo odgovorna. Od Lenarčiča pričakujem, da bo Slovenijo v komisiji zastopal z jasno vizijo in integriteto, saj ima njegov resor predviden proračun v višini milijarde evrov. Ne smemo pozabiti, da komisarska funkcija pomeni odgovornost za delo v celotni EU in svetu, a kljub temu upam, da Lenarčič ne bo pozabil na priložnosti, ki se mu bodo pri delu ponudile za blaginjo in razvoj Slovenije. Nisem pa zadovoljna s kandidati, ki se jim očita sum koruptivnosti, saj to že vnaprej slabi moč komisarja, zmanjšuje njegovo avtoriteto in integriteto ter ugled celotne komisije.
Vsi resorji so pomembni, zato tudi obstajajo in v vsakem je mogoče pustiti osebni pečat. Humanitarna pomoč morda ni ravno resor, ki ga je komisarski kandidat omenjal med želenimi, je pa vsekakor resor s ključno vlogo pri ustvarjanju boljšega sveta. EU je največja humanitarna igralka na svetu, ki vsako leto vloži okoli 1,5 milijarde evrov in pomaga več kot 130 milijonom pomoči potrebnim. Lenarčič bo odgovoren za koordiniranje odzivov na naravne nesreče, kar bo zaradi klimatske krize vse pomembnejše. Ker je izkušen diplomat, znan po trdem delu in znanju, se bo na zagovor pred evropskim parlamentom dobro pripravil in tudi zaupano nalogo opravil z odliko.
Resor kriznega upravljanja vključuje humanitarno pomoč in civilno zaščito. Zadnjih pet let je bil na enakem položaju Hristos Stilianides. Okrepljen bo z vzpostavitvijo evropskega koordinatorja za krizne razmere. V pristojnosti slovenskega komisarja bo ukvarjanje z naravnimi nesrečami, kot so poplave, suše, potresi. Osrednji del nalog bo povezan s stiskami zunaj EU. V prihodnjem sedemletnem proračunu EU je predvideno zvišanje za humanitarno pomoč za več kot 50 odstotkov, na 11 milijard evrov.
Krizno upravljanje ni med šestimi resorji, ki jih je Lenarčič julija naštel kot zanimive. »Želja je toliko, kot je držav članic. Vsem željam ni mogoče ustreči,« je povedal po objavi razreza komisarskih funkcij v ekipi predsednice Ursule von der Leyen. V njeni ekipi je bilo pri razdelitvi funkcij kar nekaj presenečenj. Najvplivnejše gospodarske funkcije so si razdelili komisarji iz največjih držav. Francozinja Sylvie Goulard bo pristojna za notranji trg, vesolje in industrijo. Italijan Paolo Gentiloni bo pristojen za širok portfelj, imenovan gospodarstvo.
Geopolitični in zeleni, a tudi z nenavadnimi funkcijami
»Geopolitična in zavezana trajnostnim politikam,« je Ursula von der Leyen opisala eno od glavnih linij delovanja nove evropske komisije pod njem vodstvom.
Von der Leynova je morala – da je izpolnila želje političnih skupin – kar kreativno zasnovati podpredsedniško strukturo. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP
Kaj čaka komisarja za krize?
Krizno upravljanje je po besedah Janeza Lenarčiča resor, ki ga ni mogoče zlahka obravnavati, saj »gre za vprašanje reševanja življenj in pomoč ljudem, ki se znajdejo v stiski«. To so tako naravne nesreče kot konflikti, ki jih povzroča človek. Letos potrebuje takšno pomoč 130 milijonov ljudi.
EU je v svetu pri zagotavljanju humanitarne pomoči na kriznih področjih prva. Urad za humanitarno pomoč, iz katerega je pozneje nastal generalni direktorat ECHO, je bil ustanovljen na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Vključuje številne programe, kot so odstranjevanje min, zdravje, pomoč s hrano ... Direktorat se je, denimo, ukvarjal s pomočjo sirskim beguncem v Turčiji. V mandatu 2010–2014 je bila za področje pristojna Bolgarka Kristalina Georgieva, pri kateri je bilo še mednarodno razvojno sodelovanje. To je bil že v aktualnem mandatu ločen resor.
Misija za Lenarčiča bo krepitev koordinacijskega centra za usklajevanje nujnega odziva kot ključnega operativnega stičišča za krize v EU in po svetu. Deluje 24 ur, sedem dni v tednu. Zagotavljali naj bi, da bi v primeru velikega požara v eni od članic lahko pravočasno in usklajeno delovali pri zagotavljanju pomoči z letali za gašenje in drugim. Pripravljal bo strategije, s katerimi bi bila EU bolje pripravljena na krizne razmere, ki bi lahko izbruhnile. Državam članicam bo pomagal pri pripravi strategij za tveganja in opozorilne sisteme.
Skupaj s članicami bo moral zagotavljati, da bo na voljo dovolj tehnike za požare, medicinsko pomoč ter tudi za biološka, kemična, radiološka in jedrska tveganja. V mednarodnem kontekstu naj bi zagotavljal boljšo povezanost človekoljubnih razvojnih, varnostnih in drugih politik. Sodeloval naj bi tudi v globalnih razpravah, predvsem v Združenih narodih.
Šarec: To je dober resor
Premier Marjan Šarec je dejal, da je resor za krizno upravljanje dober resor, ki razpolaga s precej velikim proračunom. »To je nekakšen krizni menedžment, kamor spada tudi humanitarna pomoč, civilna zaščita, se pravi pomoč ljudem v nesreči in ob krizah. Slovenija je znana po tem, da ima dober sistem zaščite in reševanja, da se v krizah, ki prizadenejo prebivalstvo, zelo dobro odzove, od nas se učijo tudi drugi. Verjamem, da bo slovenski komisar na tem področju lahko veliko pomagal,« je dejal.
Tudi delo komisarja Janeza Lenarčiča bo imelo pomembno vlogo v mednarodnem kontekstu. Pristojen bo za hitro odzivanje na krize v EU in pomoč v svetu. »Več ljudi v več državah po svetu letos potrebuje več človekoljubne pomoči,« je von der Leynova poudarila v pismu, ki ga je pripravila za Lenarčiča glede njegove misije. Slovenski komisarski kandidat med novimi grožnjami, ki zahtevajo odzivanje, vidi tudi posledice podnebnih sprememb in v času hitre digitalizacije družbe tudi kibernetski kriminal, »ki lahko povzroči krizne situacije, če onesposobi ključno, vitalno infrastrukturo«.
Vsi komisarski kandidat bodo morali opraviti zaslišanje pred pristojnim odborom. Pred petimi leti je Ciprčana Hristosa Stilianidesa, ki je do zdaj opravljal enako funkcijo, zaslišal odbor za razvoj. Lenarčič se je po objavi razreza komisarskih funkcij in pogovoru z bruseljskimi dopisniki slovenskih medijev že odpravil na prve sestanke na pristojni generalni direktorat za civilno zaščito in humanitarno pomoč (ECHO), ki je v evropski komisiji nekakšno ministrstvo. Glede na Lenarčičeve kvalifikacije in izkušnje ni pričakovati težav na zaslišanju pred evropskimi poslanci čez tri tedne.
Kandidatov, pri katerih bi lahko nastale težave, je kar nekaj. Madžar László Trócsányi, ki je pod premierom Viktorjem Orbánom vodil pravosodno reformo, je predviden za vodenje resorja širitev in sosedstvo. Težko si je predstavljati, kako bo politik s takšnim »pedigrejem« lahko na Balkanu in v vzhodnem sosedstvu verodostojno opozarjal na nujnost spoštovanja vladavine prava. Tudi poljskemu konservativnemu (ECR) kandidatu Januszu Wojciechowskemu (kmetijstvo) in romunski socialistki Rovani Plumb (promet) lahko spodrsne na parlamentarnem parketu.
INFOGRAFIKA: Delo
»Svet potrebuje več Evrope«
Von der Leynova je morala – da je izpolnila želje političnih skupin – kar kreativno zasnovati podpredsedniško strukturo. Danski liberalki Margrethe Vestager (digitalna Evropa) in nizozemskemu socialdemokratu Fransu Timmermansu se je kot tretji izvršni podpredsednik za »gospodarstvo, ki služi ljudem«, pridružil predstavnik vzhoda – Latvijec Valdis Dombrovskis iz EPP. Povedno je, da bo Vestagerjeva, ki se je v zadnjih letih uveljavila v bitki s spletnimi orjaki, kot sta Google in Facebook, obdržala položaj komisarke za konkurenčnost, ki ga je imela že pod Jean-Claudom Junckerjem.
Za pravosodje bo pristojen belgijski liberalec Didier Reynders. Za njegovo liberalno kolegico iz Češke Věro Jourovo je predviden podpredsedniški položaj z nazivom vrednote in preglednost. Čehinja bo koordinirala delo na področju spoštovanja vladavine prava. Glede tega sta Madžarska in Poljska že pod drobnogledom. V misiji komisarja za proračun Avstrijca Johannesa Hahna je zapisano, da bo moral zagotoviti, da bo vladavina prava sestavni del prihodnjega proračuna EU. Finančna pipa se bo za kršiteljice vladavine prava morda začela zapirati.
V ekipi von der Leynove bo Hrvatica Dubravka Šuica podpredsednica z delovnim področjem demokracija in demografija. Slovak Maroš Šefčovič se bo kot podpredsednik ukvarjal z medinstitucionalnimi odnosi in predvidevanjem. Podpredsedniško področje Grka Margaritisa Šinasa bo zaščita našega evropskega načina življenja (to predvideva predvsem ukvarjanje z migracijami). Nihče od njih, in tudi Jourová ne, za sabo ne bo imel svojega generalnega direktorata. Peti podpredsednik je visoki zunanjepolitični predstavnik EU Španec Josep Borrell.
FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP
Ena od bolj simboličnih zadev je predlog, da bi komisar za trgovino postal Irec Phil Hogan. To pomeni, da bo – če bo sledil brexit – pristojen za pogajanja o prihodnjih trgovinskih odnosih EU z Združenim kraljestvom. Von der Leynova je pred bruseljskimi časnikarji skoraj dve uri predstavljala svojo ekipo. Ena od njenih misli je bila: »Svet potrebuje več Evrope.« Od svojih komisarjev pričakuje, da bodo delali predvsem v interesu EU (in ne v interesu članic, iz katerih prihajajo). Nova evropska komisija bo mandat začela 1. novembra.
FOTO: Leon Vidic/Delo
Izjave evroposlancev
Postopek imenovanja kandidata za evropskega komisarja je nakazoval, da se slovenska vlada zaveda, da nima veliko možnosti, da bi vplivala na resor, ki nam bo dodeljen. Zato ob informaciji, da je Sloveniji dodeljen resor kriznega upravljanja ni niti posebnega razočaranja niti navdušenja. Resor, ki ga je do zdaj pod nekoliko drugačnim imenom vodil ciprski komisar, ni med pomembnejšimi. Ima pa zelo humanitarno vsebino, ki ni omejena le na Evropsko unijo. Ne glede na to, da je Slovenija še vedno zunaj ključnih igralcev v EU, je to vendarle priložnost, da Lenarčič pokaže večjo dodano vrednost kot njegovi predhodniki. Želim mu dobro predstavitev in potrditev, nato pa uspešno delo.
Romana Tomc, evropska poslanka, (SDS/EPP)
Postopek imenovanja kandidata za evropskega komisarja je nakazoval, da se slovenska vlada zaveda, da nima veliko možnosti, da bi vplivala na resor, ki nam bo dodeljen. Zato ob informaciji, da je Sloveniji dodeljen resor kriznega upravljanja ni niti posebnega razočaranja niti navdušenja. Resor, ki ga je do zdaj pod nekoliko drugačnim imenom vodil ciprski komisar, ni med pomembnejšimi. Ima pa zelo humanitarno vsebino, ki ni omejena le na Evropsko unijo. Ne glede na to, da je Slovenija še vedno zunaj ključnih igralcev v EU, je to vendarle priložnost, da Lenarčič pokaže večjo dodano vrednost kot njegovi predhodniki. Želim mu dobro predstavitev in potrditev, nato pa uspešno delo.
Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP)
Resor za krizno upravljanje je gotovo zahteven in odgovoren resor, saj se v Evropi spopadamo s krizami, od migrantske do okoljske. Požari, poplave in potresi so vse pogostejši, zato Lenarčiču gotovo ne bo zmanjkalo dela. Nadaljevati bo moral koordinacijo sistemov zaščite in reševanja med državami EU. Ta resor omogoča, da bo EU varnejša in se bodo ljudje počutili varne, za Slovenijo pa je to tudi velika priložnost, da ponudimo svoje uspešne izkušnje s področja zaščite in reševanja. Slovensko gasilstvo je lahko zgled EU na tem področju. Verjamem, da bo Lenarčič pri svojem delu to tudi uporabil in izkoristil ter Slovenijo še bolj uveljavil v evropskem prostoru.
Tanja Fajon, evropska poslanka (SD/S&D)
Odločitev podpiram, saj je to zelo pomembno področje, ki zagotavlja pomoč tako članicam EU kot državam po svetu v primeru naravnih in drugih katastrof s humanitarnim delom in zajetnimi finančnimi sredstvi. Dodelitev omenjenega resorja Sloveniji je dobra izbira, saj ima Lenarčič kot preizkušen diplomat potrebne izkušnje in znanje. Sloveniji hkrati omogoča, da okrepi svojo vlogo na mednarodnem parketu, posebno zaradi predsedovanja EU v drugi polovici leta 2021. Socialni demokrati bomo v prihodnji komisiji, če bo ta dobila zaupnico, z desetimi močnimi komisarskimi resorji vodilna sila na področjih od okolja, gospodarstva, delovnih mest, prometa do enakosti in notranjih zadev.
Milan Brglez, evropski poslanec (SD/S&D)
Dodelitev resorjev komisarskim kandidatom je prvi korak k vzpostavitvi evropske komisije. Ključno je, da bodo komisarji kompetentni in da bodo uresničevali obljube, ki jih je predsednica komisije dala evropskemu parlamentu. Naš kandidat je dobil resor, katerega vsebino pozna še iz prejšnjega službovanja v OVSE, zato verjamem, da bo pri njegovem upravljanju unovčil svoje številne diplomatske izkušnje. Me pa skrbi, da je Hrvaška dobila resor za demokracijo, čeprav vsi mednarodni kazalniki kažejo, da se stanje demokracije v zadnjih desetih letih tam progresivno slabša. Če upoštevamo, da Hrvaška ne spoštuje ne evropskega ne mednarodnega prava, je ta odločitev še presenetljivejša.
Irena Joveva in Klemen Grošelj, evropska poslanca, (LMŠ/Prenovimo Evropo)
Resor, dodeljen Lenarčiču, ocenjujeva za dobro izbiro. EU je prva na svetu pri zagotavljanju humanitarne pomoči in reševanju kriz. Dodelitev tega zanimivega in zahtevnega resorja je ne le velika odgovornost, ampak tudi veliko priznanje, tako za komisarskega kandidata kot za Slovenijo, saj to področje postaja vse pomembnejše. Treba se je zavedati globalnih in podnebnih sprememb ter kriznih situacij, ki prizadenejo ljudi. Področje ima pomembno humanitarno in zunanjepolitično dimenzijo, s čimer bo posredno tudi Slovenija pripomogla k enemu najpomembnejših zunanjepolitičnih ciljev EU: okrepiti vlogo Unije v svetu in bolj izpostavljati solidarnost in človečnost.
Ljudmila Novak, evropska poslanka (NSi/EPP)
Priložnost s ponujenim komisarskim mestom za humanitarno pomoč in krizno upravljanje je izjemna in hkrati tudi zelo odgovorna. Od Lenarčiča pričakujem, da bo Slovenijo v komisiji zastopal z jasno vizijo in integriteto, saj ima njegov resor predviden proračun v višini milijarde evrov. Ne smemo pozabiti, da komisarska funkcija pomeni odgovornost za delo v celotni EU in svetu, a kljub temu upam, da Lenarčič ne bo pozabil na priložnosti, ki se mu bodo pri delu ponudile za blaginjo in razvoj Slovenije. Nisem pa zadovoljna s kandidati, ki se jim očita sum koruptivnosti, saj to že vnaprej slabi moč komisarja, zmanjšuje njegovo avtoriteto in integriteto ter ugled celotne komisije.
Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za okolje, znanost in raziskave ter širitev
Vsi resorji so pomembni, zato tudi obstajajo in v vsakem je mogoče pustiti osebni pečat. Humanitarna pomoč morda ni ravno resor, ki ga je komisarski kandidat omenjal med želenimi, je pa vsekakor resor s ključno vlogo pri ustvarjanju boljšega sveta. EU je največja humanitarna igralka na svetu, ki vsako leto vloži okoli 1,5 milijarde evrov in pomaga več kot 130 milijonom pomoči potrebnim. Lenarčič bo odgovoren za koordiniranje odzivov na naravne nesreče, kar bo zaradi klimatske krize vse pomembnejše. Ker je izkušen diplomat, znan po trdem delu in znanju, se bo na zagovor pred evropskim parlamentom dobro pripravil in tudi zaupano nalogo opravil z odliko.
