Evropski poslanci poslušali nasprotnike nove direktive o avtorskih pravicah

Evropski parlament je zavrnil začetek pogajanj s pristojnimi evropskimi institucijami o predlogu direktive EU o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Proti podelitvi mandata odboru za pravne zadeve (JURI) za začetek tripartitnih pogajanj z evropskim parlamentom, evropsko komisijo in svetom EU je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu glasovalo 318 evropskih poslancev, 278 pa jih je ukrep podprlo. Enaintrideset poslancev je glasovanje abstiniralo.

Med tistimi, ki so se izrekli proti podelitvi mandata, so bili tudi štirje slovenski evroposlanci: Tanja Fajon (S&D), Igor Šoltes (Zeleni), Lojze Peterle (EPP) in Ivo Vajgl (ALDE). Edini, ki je glasoval za, je bil poslanec Evropske ljudske stranke (EPP) Franc Bogovič. Preostali trije slovenski poslanci Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin (vsi trije iz EPP) so se glasovanja vzdržali.

Razplet glasovanja pomeni, da se predlog direktive vrača nazaj v javno obravnavo, s čimer se močno zmanjšujejo možnosti, da bo kontroverzna zakonodaja, ki so ji močno nasprotovale tudi ameriške spletne korporacije, sprejeta še v tem mandatu evropskega parlamenta.
 

Zmaga za svobodo govora

Med najostrejšimi nasprotniki predloga direktive EU je bil Igor Šoltes, poslanec skupine Zelenih, ki je povedal, da je izid glasovanja »velika zmaga za svobodo govora, hkrati pa velika zaušnica cenzuri, za katero so si nekateri zelo prizadevali«. Dodal je, da si mora »evropski parlament prizadevati za ohranitev svobodnega interneta, vsaka druga rešitev je v posmeh evropski demokraciji«.

Evropska poslanka iz vrst Socialistov in demokratov (S&D) Tanja Fajon je ravno tako glasovala proti podelitvi mandata, saj je, kot je pojasnila »med predlogi v direktivi preprosto preveč nedodelanosti, nesorazmerij in slabih rešitev«. Člen 13, denimo, »z nedomišljenimi rešitvami (predvsem filtriranje vsebin, čeprav to v besedilu ni tako poimenovano) dejansko lahko ogrozi odprtost in nevtralnost interneta, svobodo govora. Še zlasti je problematično, da bi robustni filtri odstranjevali vsebine, na primer parodije, vsebine s citati.«

Poslanci so ravno tako poudarili, kako pomembna je temeljitejša razprava o načinu zaščite avtorskih pravic na spletu. »Potrebna je široka javna razprava. Ni dovolj, da se o usodi interneta in svobodi izražanja odloča zgolj s preglasovanjem v najmanjšem odboru evropskega parlamenta,« je pojasnil Lojze Peterle, ki tako kot Bogovič prihaja iz vrst EPP, a je glasoval proti direktivi. Podobno meni poslanec evropskih liberalcev (ALDE) Ivo Vajgl, ki s svojim nasprotovanjem direktivi »želi prispevati, da se odločanje prestavi na jesen in tako omogoči več časa za mirno, argumentirano in poglobljeno razpravo. Burni odzivi v zadnjih dneh kažejo, da te ni bilo dovolj ali pa tema ni bila dovolj znana širši javnosti.«
 

Vnašanje zmede v zakonodajni postopek

Franc Bogovič je v sredo, dan pred glasovanjem, na facebooku izrazil nestrinjanje z opozorili »o domnevnih katastrofalnih posledicah nove zakonodaje o avtorskih pravicah«, ki že mesece krožijo po medijih. Nasprotniki predloga direktive jo vidijo kot neposredno grožnjo internetni svobodi in pravici do svobode izražanja.

»Obžalujem, da nekateri slovenski evroposlanski kolegi, ki imajo sicer velikokrat kaj povedati proti multinacionalkam, sodelujejo pri tej farsi z napovedjo glasovanja proti ali z vzdržanjem, in upam, da si bodo premislili.« Namen nasprotnikov predloga direktive je bil po Bogovičevih besedah s širjenjem dezinformacij »vnesti popolno zmedo v zakonodajni postopek in z neresničnimi navedbami med evropske poslance naseliti negotovost, da bi pod tem pritiskom glasovali drugače, kot bi sicer«.