Hrvaška predsednica nima enotne podpore v HDZ

V prostorih hrvaške matice v Zagrebu, kjer je hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović napovedala, da se bo potegovala za drugi petletni mandat v predsedniškem uradu na Pantovčaku, ni bilo nikogar iz vodstva vladajoče HDZ. Sedanje predsednice za zdaj ne podpira nobena druga stranka.

Šefica države ali estradna zvezdnica

Premier Andrej Plenković je večkrat izrazil podporo Grabar-Kitarovićevi. Nekateri saborski poslanci HDZ so napovedali, da bodo raje volili neodvisnega kandidata Miroslava Škora, Skrajno desno krilo HDZ ji zameri podporo istanbulski konvenciji in srečanje s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Grabar-Kitarovićeva in Škoro ne moreta računati z glasovi levega bloka, kjer kraljuje Zoran Milanović (SDP).



Grabar-Kitarovićeva je med svojimi zunanjepolitičnimi dosežki izpostavila pobudo Treh morij, s katero je Hrvaško »postavila v srednjo Evropo in Sredozemlje«. Po njenem je okrepila gospodarsko diplomacijo in vezi hrvaških skupnosti, ki živijo v tujini, z domovino. Sklenila je z besedami, da se je v prvem mandatu pokazala kot človek iz naroda in tudi v prihodnje si bo prizadevala za »Hrvaško po meri človeka«.

Nasprotniki ji očitajo, da je v funkciji šefice države nastopala kot estradna zvezdnica. Po njihovem je naredila manj, kot se je od nje pričakovalo. Tako tudi ni izpolnila obljube, da se bo Hrvaška uvrstila med najbolj razvite države. Kot ji še očitajo, ni bilo jasno, katere vrednote zagovarja. Spreminjala naj bi jih tako kot sedež svojega kabineta, ki ga je selila po vsej Hrvaški. Podporniki izpostavljajo njene zasluge za prepoznavnost Hrvaške v svetu.

Prepoved postavljanja vprašanj

Hrvaško novinarsko društvo (HND) je ocenilo, da je nedopustno, ker je ob napovedi uradne kandidature za nov petletni mandat prepovedala novinarska vprašanja. Kot so še poudarili, postavljanje vprašanj v interesu javnosti ni le pravica novinarjev, temveč tudi njihova dolžnost. Če te možnosti nimajo, novinarska profesija izgubi smisel obstoja, so še poudarili v HND. Takšen odnos do medijev je značilen za totalitarne družbe, ki jih Grabar-Kitarovićeva očitno obsoja neiskreno, in ne za demokratične družbe.

Vodstvo HDZ ni najbolj zadovoljno z razmerami na terenu, kjer so deljena mnenja o tem, ali zmaga njihove kandidatke na predsedniških volitvah res vodi tudi v ponovno zmago na parlamentarnih volitvah. Za morebitno zmago Grabar-Kitarovićeve v predsedniški tekmi so ključni volivci v Slavoniji in Dalmaciji, kjer bo veliko desnih volivcev glasovalo za Škora. Sever Hrvaške in Istra praviloma ne volita desnih kandidatov.

Po javnomnenjskih anketah ima sedanja predsednica, ki postopoma izgublja priljubljenost v hrvaški javnosti, 34,3 odstotka podpore, kar je dobrih deset odstotnih točk več kot Milanović. Tesno mu sledi Škoro, ki ga podpira petina vprašanih. Po mnenju analitikov bi Grabar-Kitarovićeva v drugem krogu lažje premagala Milanovića kot Škora. Med 14 potencialnimi kandidati za novega šefa države so ankete več kot pet odstotkov podpore napovedale tudi neodvisnemu hrvaškemu poslancu v evropskem parlamentu Mislavu Kolakušiću.