Putin vabi h »globokim občutkom domoljubja«, znova tudi o Petru Velikem
16.45 Putin sodržavljane pozval k »globokim občutkom domoljubja«, znova govoril tudi o Petru Velikem
Ruski predsednik Vladimir Putin je v luči vojne v Ukrajini danes poudaril, kako pomembno je, da Rusi ostanejo enotni. Pozval jih je, naj gradijo »na globokih občutkih domoljubja« in »duhovnih temeljih«, ki segajo v rusko zgodovino. V govoru ob ruskem državnem prazniku je znova tudi spomnil na pomen Petra Velikega za razvoj Rusije kot velesile. Ta ruski car, ki je vladal med letoma 1682 in 1725, se je sicer za razliko od Putina izrazito zgledoval po Zahodu.
»Danes se še posebej močno zavedamo, kako pomembno je, da so domovina, naša družba in ljudje enotni,« je po poročanju britanskega BBC ob dnevu Rusije dejal Putin. Dan Rusije sicer od leta 1992 praznujejo v spomin na sprejetje deklaracije o suverenosti Ruske federacije 12. junija 1990, s katero je bila razglašena »neodvisnost« Rusije od nekdanje Sovjetske zveze.
Putin je Petra Velikega že pred dnevi omenil v govoru ob 350. obletnici rojstva tega ruskega vladarja. Spomnil je, da so bile reforme, ki jih je izvedel Peter Veliki, temelj za razvoj Rusije in so državo spremenile v močno svetovno silo.
16.23 Ukrajina vzpostavila dve poti za izvoz žita
Ukrajina je vzpostavila dve poti za izvoz svojega žita, in sicer preko Poljske in Romunije, je danes dejal namestnik ukrajinskega zunanjega ministra Dmitro Senik, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Dodal je, da na teh poteh prihaja do zastojev, dobavna veriga pa je upočasnjena.
Ukrajinski predstavnik je povedal, da se zato z baltskimi državami dogovarjajo o vzpostavitvi še tretjega koridorja za izvoz žita. Koliko žita so doslej izvozili preko koridorjev, ni povedal. Ukrajina naj bi sicer imela v svojih skladiščih več kot 20 milijonov ton žita, ki ga zaradi ruske blokade črnomorskih pristanišč poskušajo izvoziti po cestah, rekah in železnici.
Ukrajina je ena največjih svetovnih izvoznic žita, zato ruska blokada ogroža prehransko varnost v svetu, zlasti v revnejših državah v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Rusija zavrača krivdo za ogrožanje svetovne prehranske varnosti, dosedanji poskusi doseči dogovor o deblokadi črnomorskih pristanišč pa niso bili uspešni.
15.59 Vodja separatistične regije Doneck: Ni razlogov za omilitev kazni Britancev in Maročana, obsojenih na smrt
Denis Pušilin, vodja separatistične Ljudske republike Doneck v Ukrajini, ki jo podpira Rusija, je izjavil, da ni razlogov za omilitev kazni obeh zajetih Britancev in Maročana, ki so jih prejšnji teden obsodili na smrt. Tamkajšnje sodišče je v četrtek presodilo, da so Aiden Aslin, Shaun Pinner in Brahim Saadoun ukrajinski plačanci. Prva dva sta iz Velike Britanije, Saadoun pa iz Maroka.
Velika Britanija trdi, da sta bila Aslin in Pinner redna vojaka in bi morala biti po Ženevskih konvencijah izvzeta iz pregona zaradi sodelovanja v sovražnosti. »Ne vidim nobenih razlogov, da bi sprejel odločitev o omilitvi kazni,« je danes gede trojice obsojenih izjavil Pušilin. »V Ukrajino so prišli, da bi za denar pobijali civiliste. Ne vidim pogojev za kakršno koli omilitev ali spremembo kazni.«
13.30 Papež opozoril, da se ne smemo navaditi na vojno v Ukrajini
Papež Frančišek je med današnjo molitvijo angelovega čaščenja v Vatikanu ponovno pozval k miru v Ukrajini. Pri tem je opozoril, da se ne smemo navaditi na vojno v Ukrajini. Ob svetovnem dnevu boja proti otroškemu delu je papež tudi opozoril na položaj številnih otrok, ki so jim bile odvzete pravice.
Frančišek je ljudi pozval, naj ne dovolijo, da bi vojna v Ukrajini postala navada, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. »Čas, ki mineva, ne sme ohladiti naše žalosti in skrbi za ukrajinsko prebivalstvo. Prosim, ne navadimo se na to tragično realnost, ampak jo vedno imejmo v srcu, molimo in se borimo za mir,« je dejal papež pred številnimi verniki na Trgu svetega Petra v Rimu.
Papež se je tudi opravičil prebivalcem Demokratične republike Kongo in sosednjega Južnega Sudana, ker je zaradi težav s kolenom preložil obisk obeh afriških držav, načrtovan za začetek julija. Novico o preložitvi obiska so sporočili v petek iz Vatikana.
Ob današnjem svetovnem dnevu boja proti otroškemu delu pa je Frančišek tudi obsodil položaj številnih otrok, ki so jim bile odvzete pravice. »Prizadevajmo si vsi za to, da otroci ne bodo več prikrajšani za osnovne pravice in prisiljeni k delu,« je pozval po poročanju APA.
11.35 Von der Leyen: EU glede Ukrajine pred »zgodovinsko odločitvijo«
Države članice EU se na vrhu povezave konec junija soočajo z »zgodovinsko odločitvijo« glede članstva Ukrajine v uniji, meni predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. »Upam, da bomo čez 20 let, ko se ozremo nazaj, lahko rekli, da smo naredili pravo stvar,« je dejala novinarjem na poti z obiska v Kijevu, kjer se je mudila v soboto.
Po besedah predsednice von der Leyen bo izziv na vrhu EU 23. in 24. junija doseči enotno stališče, »ki odraža obseg te zgodovinske odločitve«, je dejala po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Predsednica komisije je odpotovala v Kijev, da bi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim med drugim govorila o še odprtih vprašanjih glede prošnje Ukrajine za članstvo v EU.
Evropska komisija bo predvidoma prihodnji teden sprejela stališče o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo. O stališču komisije bodo nato na junijskem vrhu razpravljali voditelji EU. Ukrajina je v zadnjih letih dosegla veliko, a je treba še veliko narediti, je dejala von der Leyen ob povratku na Poljsko. »Naše priporočilo bo to skrbno odražalo,« je dodala.
Von der Leyen je v soboto po srečanju z Zelenskim dejala, da »EU želi podpreti Ukrajino na njeni evropski poti«. Zelenski pa je dejal, da bi članstvo Ukrajine v EU pomenilo simbol evropske enotnosti.
8.10 Nadaljujejo se hudi boji za Severodoneck
V mestu Severodoneck, kjer se nadaljujejo hudi boji, so ruske sile zadele kemično tovarno in izbruhnil je velik požar, je po poročanju BBC sporočil guverner regije Lugansk Sergij Hajdaj. V tovarni Azot naj bi se skrivalo več sto civilistov.
Hajdaj ni sporočil, ali je požar terjal žrtve in ali so ga že pogasili. Po ukrajinskih ocenah se v podzemnih zakloniščih v tovarni skriva okoli 800 civilistov. Ruske sile si prizadevajo dokončno zasesti Severodoneck in sosednje mesto Lisičansk, s čimer bi si odprle pot do mesta Kramatorsk ter do vzpostavitve nadzora nad celotnim Donbasom.
Večina mesta, kot je priznal Hajdaj, je že v ruskih rokah. Po trditvah ruske vojske nadzorujejo vsa stanovanjska območja v mestu. Po navedbah predstavnika ameriškega obrambnega ministrstva, ki ga navaja časnik Washington Post, bi lahko Rusija v nekaj tednih vzpostavila nadzor nad celotno regijo Lugansk.
Mesti Severodoneck in Lisičansk bi lahko padli že v enem tednu, je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa še dejal omenjeni vir. Dodal je, da ruska vojska za napredovanje plačuje veliko ceno v smislu mrtvih in ranjenih vojakov.
Ukrajinska vojska pa je danes sporočila, da se ruski napadi nadaljujejo tudi na območju Slovjanska v doneški regiji. Kot so navedli, ruske sile iz zraka napadajo tudi civilno infrastrukturo.
V soboto zvečer so ruske sile napadle tudi mesto Čorkiv na zahodu Ukrajine, pri čemer je bilo ranjenih 22 ljudi, tudi civilisti, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil guverner regije Volodimir Truš. Pojasnil je, da so na mesto nekaj pred 20. uro zvečer padle štiri ruske rakete, ki so prišle iz smeri Črnega morja.
Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je v zvezi z napadom danes dejal, da so ruske sile napadle skladišče orožja v bližini mesta Čorkiv, pri čemer so po njegovih trditvah uničili večjo količino protiraketnih in protiletalskih sistemov ter topniškega arzenala. Dejal je, da je šlo za orožje, ki so ga Ukrajini dobavile ZDA in evropske zaveznice.
