Hudi spopadi na venezuelskih mejah (FOTO)

Najmanj štiri osebe so umrle, več sto ljudi je bilo ranjenih v nasilnih izgredih ob venezuelskih mejah, ko so skušali oporekati vladni prepovedi in v državo prinesti hrano in zdravila, navaja Guardian.

Policija je v množico streljala z gumijastimi naboji in uporabila solzivec. Skupine za človekove pravice so, kot navaja BBC, sporočile, da je bilo več ljudi ustreljenih tudi s pravimi naboji. Med mrtvimi je po poročanju BBC tudi 14-letnik.



Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je obsodil napade na civiliste, ki so jih po njegovih besedah izvedli Madurovi ljudje. »Izrekam sožalje družinam umrlih v teh kriminalnih dejanjih. Zavzemamo se za pravico,« je tvitnil Pompeo. Obsodil je tudi zažiganje humanitarne pomoči.

Pompeo je za CNN izrazil prepričanje, da se Madurov čas izteka. »Napovedovanje je težko. Izbrati točne dneve je težko. Verjamem pa, da bo venezuelsko ljudstvo poskrbelo, da bodo Maduru šteti dnevi,« je dejal. Madurovo zavračanje humanitarne pomoči je označil za dejanje »bolnega tirana.« ZDA medtem po besedah Pompea ostajajo predane nalogi »zagotoviti Venezuelcem demokracijo, ki si jo tako zaslužijo«.


 

EU: Nasilje in pobude, ki bi lahko dodatno destabilizirale regijo, strogo zavračamo

Prehodni venezuelski predsednik Juan Guaidó je prav tako ostro obsodil dejanja varnostnih oblasti. Poudaril je, da se bo boj nadaljeval in da morajo ostati vse možnosti odprte za »osvoboditev naše države«. Napotil se bo v kolumbijsko Bogoto, kjer se bo srečal z ameriškim podpredsednikom Mikom Pencem. Odpotoval bo kljub vladni prepovedi potovanj.

Na dogodke v Venezueli se je odzvala tudi Evropska unija, ki je pozvala varnostne službe in organe pregona k zadržanosti, prav tako jih je pozvala, naj v državo spustijo pomoč. Ker režim ne prepoznava humanitarne nujnosti, se večajo napetosti, so opozorili v uradu visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini. »Ponavljamo naše strogo zavračanje in obsodbo nasilja ter kakršnihkoli pobud, ki bi lahko dodatno destabilizirale regijo,« so zapisali.


Nicolas Maduro za zdaj ostaja na čelu države.



Guaidó je organiziral shod, da bi v državo pripeljali na tone pomoči iz sosednjih držav. Vladi je postavil časovni rok, a Maduro ga ni spoštoval in je zaprl meje z Brazilijo in Kolumbijo, saj je po njegovem šlo za ogrožanje varnosti in suverenosti države. Najmanj 60 obmejnih policistov in vojakov je prebegnilo, ostali so zvesti Maduru in so se uprli množici, ki se je odpravila po humanitarno pomoč.



Tudi protestniki so v policijo metali, kar jim je prišlo pod roko in zažigali obmejne stavbe. Vsaj trije tovornjaki s humanitarno pomočjo so zgoreli, kar po besedah Guaidója krši ženevske konvencije. Prehodni predsednik, ki ga je podprlo več držav, med njimi tudi Slovenija, je obiskal most Tienditas na kolumbijski strani meje, kjer je nagovoril vojake in jim obljubil amnestijo, če se pridružijo »pravi strani«.

Maduro na drugi strani Guiadója označuje za ameriško lutko in klovna. »Donald Trump, ne steguj rok po Venezueli,« je sporočil na provladnem shodu v Caracasu.



Humanitarna pomoč je v državi zelo zaželena, saj vlada pomanjkanje hrane in hiperinflacija. Opozicija upa, da bo poskus dostave pomoči spodkopal Madurovo moč in opogumil vojsko, naj se ji pridruži. Maduro je tako na shodu poudaril, da gre za ameriško pretvezo, da destabilizira vlado. Po govoru je na odru zaplesal s svojo ženo, medtem pa so na mejah divjali spopadi, navaja Guardian.

Najhujši spopadi so bili na mostu med Cucuto in venezuelskim mestom Urena. Venezuelska vojska je blokirala humanitarno pomoč, vendar sta se dva tovornjaka iz Cucute uspela prebiti skozi blokado v venezuelsko Ureno, nakar ju je vojska zažgala, ljudje pa so skušali pred ognjem rešiti, kar je bilo mogoče. V spopadih v Ureni in San Antoniu je bilo od jutra do večera v soboto ranjenih najmanj 285 ljudi.



Venezuela je pod Madurom padla v hudo krizo in državo je od leta 2015 zapustilo skoraj tri milijone ljudi. Zaradi pomanjkanja in lakote se to nadaljuje in iz Venezuele vsak dan odide najmanj 5000 ljudi.