Iran ponuja roko ZAE in Savdski Arabiji za jedrsko sodelovanje

Iran je po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na štiri neimenovane iranske uradnike, Združenim državam Amerike predlagal ustanovitev skupnega podjetja za bogatenje urana. V tem podjetju naj bi sodelovale regionalne arabske države, projekt pa bi vključeval tudi ameriške naložbe. Teheran naj bi ta načrt videl kot alternativo zahtevam Washingtona po popolni razgradnji iranskega jedrskega programa.

Po navedbah iranskih virov je zunanji minister Abas Aragči predlog predstavil ameriškemu posebnemu odposlancu Stevu Witkoffu med neposrednimi in posrednimi pogovori, ki so potekali preteklo nedeljo v Omanu. Kljub temu pa je tiskovni predstavnik Steva Witkoffa, Eddie Vasquez, za New York Times odločno zanikal, da bi bila takšna ideja del pogovorov. »Trditev neimenovanih virov, da je bila ideja o skupnem podjetju za bogatenje urana del zadnjega kroga pogovorov z Iranom v Omanu, je popolnoma neresnična,« je dejal Vasquez in dodal, da o tem »niso nikoli razpravljali«.

Ne glede na ameriško zanikanje je več iranskih medijev v torek na naslovnicah poročalo o »novem iranskem načrtu na pogajalski mizi«. Časnik Farhikhtegan, ki je povezan z Revolucionarno gardo, je ob tem celo postavil vprašanje, ali gre pri predlogu za »uslugo ali izdajo«.

Podrobnosti iranske pobude

Predlagani tristranski jedrski konzorcij bi po poročanju iranskih uradnikov in medijev deloval tako, da bi Iran bogatil uran do nižje stopnje, pod tisto, ki je potrebna za jedrsko orožje (omenja se stopnja 3,67 odstotka, podobno kot v jedrskem sporazumu iz leta 2015). Obogateni uran bi nato pošiljali v druge arabske države za civilno uporabo. Ključna razlika glede na sporazum iz leta 2015 pa bi bila stalna prisotnost predstavnikov drugih držav, morda celo ZDA, na terenu v Iranu, kar bi zagotovilo dodatno raven nadzora. Iranski uradniki poudarjajo, da bi bil takšen dogovor, v nasprotju s sporazumom JCPOA, ki je imel 15-letno omejitev, trajen. Predsednik Donald Trump, ki je ZDA umaknil iz prejšnjega dogovora, bi zaradi tega lahko trdil, da je od Irana dosegel bistveno več kot njegov predhodnik Barack Obama.

Predsednik ZDA Donald Trump je med obiskom v Savdski Arabiji kritiziral Iran zaradi podpore oboroženim skupinam v regiji, a hkrati dejal, da bi diplomatska rešitev z Iranom prinesla večjo varnost. FOTO: Iranian Foreign Ministry/Reuters

Zamisel o takšnem regionalnem konzorciju sicer ni povsem nova; že leta 2023 sta jo v članku za Bulletin of the Atomic Scientists predstavila nekdanji iranski jedrski pogajalec Sejed Hosein Musavian, zdaj raziskovalec na Princetonu, in fizik Frank von Hippel. Musavian meni, da bi takšen pristop odgovoril na več ameriških skrbi, saj bi zmanjšal neposredno nevarnost iranskega jedrskega programa z znižanjem stopnje bogatenja in zalog ter dolgoročno preprečil Iranu, da bi znova spremenil smer, kot se je zgodilo po Trumpovem izstopu iz sporazuma leta 2018.

Odzivi in ovire

Predsednik ZDA Donald Trump je med obiskom v Savdski Arabiji sicer kritiziral Iran zaradi podpore oboroženim skupinam v regiji, a hkrati dejal, da bi diplomatska rešitev z Iranom prinesla večjo varnost. »Želim skleniti dogovor z Iranom,« je izjavil Trump po poročanju New York Timesa. Iransko vodstvo pa je posvaril, naj se odloči kmalu, sicer jih čakajo še hujše gospodarske sankcije.

Ni pa povsem jasno, kako izvedljiv bi bil regionalni jedrski podvig, če bi vključeval Iran ter njegovi največji tekmici v regiji, Savdsko Arabijo in Združene arabske emirate (ZAE). Obe zalivski državi si sicer prizadevata za dogovor med Teheranom in Washingtonom, da bi se izognili regionalni vojni, hkrati pa imata lastne ambicije po razvoju civilnih jedrskih programov. ZAE že upravljajo prvo jedrsko elektrarno v arabskem svetu Barakah, vendar jim sporazum z ZDA prepoveduje bogatenje urana. Aragči je pred srečanjem z Američani obiskal Savdsko Arabijo, takoj po njem pa ZAE, a za zdaj ni znano, ali sta državi zainteresirani za takšno sodelovanje z Iranom.