Ko morje reče: »Dovolj mi je!«
Okoljski izzivi: Plastika je demon, ki ga lahko ubijemo samo s skupnimi močmi.
Odpri galerijo
Minuli teden je na obalo Mumbaja naplavilo več kot 200 ton plastičnih odpadkov. FOTO: Francis Mascarenhas/Reuters
Zdelo se je, da je morje izpljunilo vse, s čimer so ga ljudje zadnje mesece hranili, potem ko je plima odvrgla na obalo finančnega središča Mumbaja 215 ton plastičnih odpadkov. To se je zgodilo prejšnji teden, mesec dni po začetku monsunskega obdobja z dežjem, ki je prispeval k temu, da so reke izpljunile smeti v morje.
Nato se je vse vrnilo nazaj ljudem, ki so vrečke, natikače, plastenke in druge porabljene plastične predmete brez razmišljanja metali v reke. Arabsko morje je vse vrnilo na najprivlačnejše turistične lokacije ob bombajski obali. Fotoaparati zgroženih obiskovalcev so se naenkrat usmerili v strašljivo podobo, ki bi lahko postala zloslutna napoved takšnega konca sveta, kakršnega smo najmanj pričakovali: konca, v katerem bi se zadušili v lastnih smeteh.
Več dni so delavci mestne snage pobirali dokaze o trdovratnih navadah prebivalcev in samo z znamenite promenade Marine Drive odnesli 50 ton plastike. Pomagali so jim aktivisti civilnodružbenega gibanja River March, ki si prizadevajo očistiti bombajske reke Mitihi, Ošivara, Poisar in Dahisar. Pripomnili so, da mestne službe ne pobirajo odpadkov iz rek, in ko pade veliko dežja, vse odpadke odplavi v Arabsko morje.
Toda med monsunskim obdobjem piha močen veter proti kopnemu in zdi se, da odpihne del morja na površini in tako omogoči vodi, da izvrže iz globin vse naložene smeti na dnu morja. Ko se poleg tega začne še plima, se zgodi to, kar so prebivalci 20-milijonskega Bombaja lahko opazovali zadnje dni.
Mestni očetje so izkoristili prizor za to, da so znova pojasnili, zakaj je bilo nujno uvesti stroge kazni za uporabo plastičnih vrečk. Tako kakor v številnih drugih mestih v Indiji je tudi v Bombaju plastika prepovedana, zato vse, ki jih komunalna policija ulovi z vrečko, kaznujejo s 366 dolarji kazni. Za večkratne kršitelje so predvideli celo zaporne kazni.
Uporaba plastike je v Bombaju kaznivo dejanje šele od sredine junija, mestna oblast pa je takoj zbrala več tisoč dolarjev od verig restavracij, kot sta Starbucks in McDonald's, ki niso bile pripravljene na nove predpise o mestni snagi. Plastične slamice so prepovedane. Še posebno strogo so prepovedali vrečke. »Plastika je kakor demon,« je slikovito predstavil stanje Ramdas Kadam, minister za okolje v zvezni državi Maharaštra, katere glavno mesto je Bombaj. »Moramo združiti moči, če ga hočemo ubiti.« Maharaštra s 110 milijoni ljudi precej prispeva k skupnim plastičnim odpadkom države, ki ustvari skoraj 26.000 ton odpadkov na dan.
Indijci so se dolgo upirali omejevanju uporabe plastike. Omenjali so, da uporabijo samo 11 kilogramov plastike na leto, kar je do desetkrat manj od nekaterih zahodnih držav. Zatrdili so tudi, da bo prepoved najbolj prizadela male podjetnike, denimo lastnike prodajaln, ki si ne upajo več prodajati jogurta ali soka v plastični embalaži. Nekaterim v Bombaju je promet res upadel za 50 odstotkov po uvedbi prepovedi in približno 2000 prodajaln z mešanim blagom je zaprlo vrata, njihovi lastniki pa so začeli stavkati in zahtevajo od mestne vlade, naj odpravi omejevalne ukrepe.
Toda težava v Indiji ni samo to, da ima država 1,2 milijarde prebivalcev, ampak tudi to, da večino odpadkov odvrže v reke in kanale. Po Aziji je namreč odlaganje smeti večinoma neurejeno, zato se smeti, namesto da bi končale v zabojnikih ali sežigalnicah, znajdejo v rekah ali spremenijo v rastoče kupe nevarnih materialov, ki se včasih razgrajujejo tudi več sto let.
Pobiranje in odlaganje smeti je po svetu najdražja dejavnost za mestne proračune, v velikih središčih, kakršno je Bombaj, lahko na leto stane tudi več milijard dolarjev. Tako kakor povsod drugod po svetu odlaganje smeti ni najprivlačnejša tema med predvolilnimi kampanjami krajevnih politikov. Premier Narendra Modi je moral prejšnji mesec razglasiti plastiko za »nevarnost, ki ogroža človeštvo«, in uporabiti največje zvezdnike Bollywooda, ki so v vladnih reklamnih spotih nagovorili javnost in vzbudili novo ekološko zavest, da so v Maharaštri nazadnje uvedli prepoved.
Reševanje človeštva pred »plastično pošastjo« se mora seveda začeti v Aziji. Kar 90 odstotkov plastičnih smeti na svetu pride v oceane iz desetih rek, od katerih jih je osem na azijski celini (preostali dve sta na afriški). Številne organizacije prostovoljcev in aktivistov čistijo obalo in morsko dno, zlasti tam, kjer je razvit turizem, saj se ljudje lahko začnejo izogibati takšnemu kraju zaradi smeti. Toda težavo je treba reševati na začetku, ne na koncu. Na to je opozorilo tudi Arabsko morje, ko je izpljunilo smeti in sporočilo ljudem: »Ne, hvala!«
Nato se je vse vrnilo nazaj ljudem, ki so vrečke, natikače, plastenke in druge porabljene plastične predmete brez razmišljanja metali v reke. Arabsko morje je vse vrnilo na najprivlačnejše turistične lokacije ob bombajski obali. Fotoaparati zgroženih obiskovalcev so se naenkrat usmerili v strašljivo podobo, ki bi lahko postala zloslutna napoved takšnega konca sveta, kakršnega smo najmanj pričakovali: konca, v katerem bi se zadušili v lastnih smeteh.
Grdi dokazi o trdovratnih navadah
Več dni so delavci mestne snage pobirali dokaze o trdovratnih navadah prebivalcev in samo z znamenite promenade Marine Drive odnesli 50 ton plastike. Pomagali so jim aktivisti civilnodružbenega gibanja River March, ki si prizadevajo očistiti bombajske reke Mitihi, Ošivara, Poisar in Dahisar. Pripomnili so, da mestne službe ne pobirajo odpadkov iz rek, in ko pade veliko dežja, vse odpadke odplavi v Arabsko morje.
Toda med monsunskim obdobjem piha močen veter proti kopnemu in zdi se, da odpihne del morja na površini in tako omogoči vodi, da izvrže iz globin vse naložene smeti na dnu morja. Ko se poleg tega začne še plima, se zgodi to, kar so prebivalci 20-milijonskega Bombaja lahko opazovali zadnje dni.
Prepoved in zaporne kazni
Mestni očetje so izkoristili prizor za to, da so znova pojasnili, zakaj je bilo nujno uvesti stroge kazni za uporabo plastičnih vrečk. Tako kakor v številnih drugih mestih v Indiji je tudi v Bombaju plastika prepovedana, zato vse, ki jih komunalna policija ulovi z vrečko, kaznujejo s 366 dolarji kazni. Za večkratne kršitelje so predvideli celo zaporne kazni.
Preberite še:
V treh dneh pobrali za 30 ton plastičnih smeti
V treh dneh pobrali za 30 ton plastičnih smeti
Uporaba plastike je v Bombaju kaznivo dejanje šele od sredine junija, mestna oblast pa je takoj zbrala več tisoč dolarjev od verig restavracij, kot sta Starbucks in McDonald's, ki niso bile pripravljene na nove predpise o mestni snagi. Plastične slamice so prepovedane. Še posebno strogo so prepovedali vrečke. »Plastika je kakor demon,« je slikovito predstavil stanje Ramdas Kadam, minister za okolje v zvezni državi Maharaštra, katere glavno mesto je Bombaj. »Moramo združiti moči, če ga hočemo ubiti.« Maharaštra s 110 milijoni ljudi precej prispeva k skupnim plastičnim odpadkom države, ki ustvari skoraj 26.000 ton odpadkov na dan.
V reke in kanale
Indijci so se dolgo upirali omejevanju uporabe plastike. Omenjali so, da uporabijo samo 11 kilogramov plastike na leto, kar je do desetkrat manj od nekaterih zahodnih držav. Zatrdili so tudi, da bo prepoved najbolj prizadela male podjetnike, denimo lastnike prodajaln, ki si ne upajo več prodajati jogurta ali soka v plastični embalaži. Nekaterim v Bombaju je promet res upadel za 50 odstotkov po uvedbi prepovedi in približno 2000 prodajaln z mešanim blagom je zaprlo vrata, njihovi lastniki pa so začeli stavkati in zahtevajo od mestne vlade, naj odpravi omejevalne ukrepe.
Plima je odvrgla na obalo finančnega središča Bombaja 215 ton plastičnih odpadkov.
90 odstotkov plastičnih smeti prihaja v oceane iz le desetih rek: osem jih je na azijski celini.
Pobiranje in odlaganje smeti je najdražja dejavnost za mestne proračune.
90 odstotkov plastičnih smeti prihaja v oceane iz le desetih rek: osem jih je na azijski celini.
Pobiranje in odlaganje smeti je najdražja dejavnost za mestne proračune.
Toda težava v Indiji ni samo to, da ima država 1,2 milijarde prebivalcev, ampak tudi to, da večino odpadkov odvrže v reke in kanale. Po Aziji je namreč odlaganje smeti večinoma neurejeno, zato se smeti, namesto da bi končale v zabojnikih ali sežigalnicah, znajdejo v rekah ali spremenijo v rastoče kupe nevarnih materialov, ki se včasih razgrajujejo tudi več sto let.
Zvezdniki Bollywooda nagovarjajo ljudi
Pobiranje in odlaganje smeti je po svetu najdražja dejavnost za mestne proračune, v velikih središčih, kakršno je Bombaj, lahko na leto stane tudi več milijard dolarjev. Tako kakor povsod drugod po svetu odlaganje smeti ni najprivlačnejša tema med predvolilnimi kampanjami krajevnih politikov. Premier Narendra Modi je moral prejšnji mesec razglasiti plastiko za »nevarnost, ki ogroža človeštvo«, in uporabiti največje zvezdnike Bollywooda, ki so v vladnih reklamnih spotih nagovorili javnost in vzbudili novo ekološko zavest, da so v Maharaštri nazadnje uvedli prepoved.
Reševanje človeštva pred »plastično pošastjo« se mora seveda začeti v Aziji. Kar 90 odstotkov plastičnih smeti na svetu pride v oceane iz desetih rek, od katerih jih je osem na azijski celini (preostali dve sta na afriški). Številne organizacije prostovoljcev in aktivistov čistijo obalo in morsko dno, zlasti tam, kjer je razvit turizem, saj se ljudje lahko začnejo izogibati takšnemu kraju zaradi smeti. Toda težavo je treba reševati na začetku, ne na koncu. Na to je opozorilo tudi Arabsko morje, ko je izpljunilo smeti in sporočilo ljudem: »Ne, hvala!«
