Komunizem v lunaparku

Ob 40. obletnici začetka reform bo Kitajska objavila sporočilo, da gre naprej po isti poti
Fotografija: Lani je 484 milijonov kitajskih turistov obiskalo katerega od 436 krajev po vsej državi, ki imajo poseben pomen v zgodovini Komunistične partije. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Lani je 484 milijonov kitajskih turistov obiskalo katerega od 436 krajev po vsej državi, ki imajo poseben pomen v zgodovini Komunistične partije. FOTO: Reuters

Ko je Wang Jianlin, eden najbogatejših Kitajcev, sporočil, da bo njegova družba Wanda vložila 1,7 milijarde dolarjev v gradnjo tematskega parka v Yan'anu, ki bo posvečen revolucionarni bazi Komunistične partije, je bilo težko presoditi, ali se je za ta korak odločil zaradi komunizma ali zaradi dobička.

Park v pokrajini Shaanxi bo sledil duhu tridesetih let prejšnjega stoletja, ko je Yan'an, ki leži nedaleč od končne točke Dolgega pohoda, postal prvo svobodno območje pod nadzorom komunistov. Vse do konca državljanske vojne med gverilci Mao Zedonga in Čankajškovim Kvomintangom (Nacionalistično stranko) je bil tukaj center revolucije in sedež komunistične vlade, zato ima mesto z več kot dvema milijonoma prebivalcev častni naziv »rdeča prestolnica«.

Sporočilo o Wangovi naložbi v tematski park so objavili v času, ko se kitajsko partijsko vodstvo pripravlja na slovesno proslavo 40. obletnice 3. plenuma 11. sklica Centralnega komiteja Komunistične partije, na katerem je pokojni Deng Xiaoping prvič razglasil novo politiko, strnjeno v kitajskih pismenkah: »gai-ge-kai-fang«. »Reforme in odpiranje proti zunanjemu svetu« so se namreč začele 22. decembra 1978, Wang Jianlin in njegova družba Wanda pa sta eden najbolj slikovitih rezultatov vsega, kar se je v tej državi v 40 letih spremenilo, zgradilo, odprlo in obrnilo proti svetu.

Revolucionarni turizem na Kitajskem cveti. FOTO: Reuters
Revolucionarni turizem na Kitajskem cveti. FOTO: Reuters


Od vojaka do poslovneža


Wang je eden od več kot 800 milijarderjev, kolikor jih danes ima Kitajska. Z 28 milijardami dolarjev premoženja in z družbo, vredno več kot 86 milijard dolarjev, bi bil lahko simbol tako uspeha Dengovih reform kot tudi poraza Maovega ideala socialne enakosti. Prav nič ni bil v zadregi, ko se je odločil, da bo jubilejno obletnico zaznamoval še z napovedjo tematskega parka na kraju, kjer je potekala najsrditejša borba proti kapitalizmu. Sicer pa je bil njegov oče Maov soborec in udeleženec Dolgega pohoda, pa tudi sam Wang je 16 let prebil v Narodnoosvobodilni vojski, v poslovne vode pa se je preselil šele, ko se je Deng odločil demobilizirati na milijone častnikov in vojakov, številne tovarne vojaške opreme pa spremeniti v civilno industrijo, prilagojeno novim časom in sodobni razvojni zasnovi.


Kitajska ostaja rdeča


In medtem ko se partijsko vodstvo na čelu s Xi Jinpingom pripravlja na to, da bo na osrednji gospodarski delovni konferenci, ki se bo začela 19. decembra, objavilo načrt nadaljnjega prestrukturiranja gospodarstva, so se vsi opazovalci in poslovni partnerji druge gospodarske sile sveta osredotočili na to, katera vrata tega velikanskega trga se bodo širše odprla proti svetu. Sporočilo osrednje vlade, da se bodo carine na ameriške avtomobile znova znižale na 15 odstotkov (s 40 odstotkov, kolikor znašajo od julija letos), je bil šele uvod v vse ukrepe liberalizacije, ki se obetajo v jubilejnem tednu.

Ob 40. obletnici začetka reform bo Kitajska objavila sporočilo, da gre naprej po isti poti. FOTO: Retuers
Ob 40. obletnici začetka reform bo Kitajska objavila sporočilo, da gre naprej po isti poti. FOTO: Retuers


Xi bo namreč ob jubilejni obletnici začetka reform »urbi et orbi« razglasil, da gre azijska sila naprej po isti poti, vzdolž katere je pobrala vse te uspehe v minulih 40 letih. Partijski in državni voditelj bo ponovil, da si njegova država ne želi trgovinske (pa tudi ne oborožene) vojne z nikomer, še najmanj z Ameriko, da pa prav tako ne bo spremenila svoje barve. Ostala bo rdeča z vsemi odtenki, ki so v nekaterih delih političnega odločanja in poslovnega ravnanja netransparentni, v nekaterih pa celo protidemokratični.


Revolucionarni turizem


Predvsem pa si bo Kitajska prizadevala dokazati, da je možna zveza med milijarderji in komunizmom, če že ne drugje, pa vsaj v tematskem parku, ki ga bo zgradila Wanda. A to ne bo zgolj Wangovo darilo vodilni partiji. Za naložbo njegove družbe se skriva izračun, ki se opira na dejstvo, da vsako leto bolj narašča »revolucionarni turizem« in da je lani 484 milijonov kitajskih turistov obiskalo katerega od 436 krajev po vsej državi, ki imajo poseben pomen v zgodovini Komunistične partije. V prvi polovici letošnjega leta so izleti v Yan'an in Šanghaj, kjer je bila leta 1921 ustanovljena partija, prinesli več kot deset odstotkov vseh prihodkov domačega turizma. Zato je mogoče o milijarderju Wangu reči samo to, da je »rdeči kapitalist« v pravem pomenu besede. Rad ima tako partijo kot dobiček.

Komentarji: