Kontron prek slovenske podružnice kljub sankcijam izvažal v Rusijo

Tehnološki konzorcij Kontron s sedežem v Avstriji je prek svoje slovenske podružnice kljub sankcijam proti Moskvi zaradi invazije v Ukrajini izvažal telekomunikacijsko tehnologijo v Rusijo, danes razkriva bruseljski spletni medij Politico.

Njegovi preiskovalni novinarji so ugotovili, da je slovensko hčerinsko podjetje Kontrona, Kontron d. o. o., prek ruske podružnice Iskra Technologies konec leta 2023 v Rusijo izvozilo za 3,5 milijona telekomunikacijske opreme, čeprav so takrat že veljale sankcije proti Putinovemu režimu. Po pisanju Politica gre za večstoritveno vozlišče SI3000 z dvojno rabo, ki lahko spremlja in prestreza komunikacijski promet.

Ukrajinsko breme je za Evropo vse težje

Omejitev izvoza napredne tehnologije in tehnologije z dvojno rabo v Rusijo je sicer začela veljati junija 2023.

Kako odgovarjajo v podjetju

Matično podjetje je v odgovorih na vprašanja Politica navedlo, da so bile pošiljke, ki so vključevale visokotehnološko blago in blago z dvojno rabo, dovoljene zaradi izvoznih dovoljenj, ki jih je pred uvedbo sankcij izdala slovenska vlada. Po uveljavitvi 11. svežnja sankcij junija 2023 je družba ustavila vse nove pošiljke in dobavljala le že odobrene izvozne pošiljke v skladu z izdanimi izvoznimi dovoljenji, so še pojasnili.

Sankcije EU za tehnologijo z dvojno rabo naj bi veljale za vse nove in obstoječe pogodbe, tudi tiste, ki so bile podpisane pred začetkom veljavnosti sankcij. Vendar pa vključujejo nekaj posameznih izjem za kibernetsko, reševalno in medicinsko tehnologijo, pri čemer naj bi podjetja za izpolnitev teh naročil pridobila dovoljenje države članice EU, kjer imajo sedež, še navaja Politico.

Komisija brez komentarja

Kontron po pisanju bruseljskega portala poudarja, da je od začetka vojne v Ukrajini znatno zmanjšal svoje investicije v Rusiji, tudi število tamkajšnjih zaposlenih je s skoraj 600 zmanjšal na 240, je pa na ruskem trgu še vedno navzoč preko Iskre Technologies, ki je od konca leta 2024 na seznamu podjetij, za katera veljajo sankcije.

Slovenska podružnica Kontrona je glede na podatke, ki jih je pridobil Politico, še vedno 48,4-odstotna lastnica Iskre Technologies. Kdo je lastnik preostalih 51,6 odstotka tega podjetja, pri Kontronu niso hoteli razkriti.

Tiskovni predstavnik evropske komisije Olof Gill je za Politico dejal, da komisija ne komentira posameznih primerov kršitev sankcij. Je pa poudaril, da so tako za izvajanje sankcij kot za ugotavljanje kršitev in kaznovanje odgovorne države članice.

Je pa primer, kot še piše omenjeni portal, sprožil vprašanja o sposobnosti Rusije, da se tudi ob upoštevanju omejitev dokoplje do ključne tehnologije, in spodbudil pozive k zaostritvi režima sankcij. Roderich Kiesewetter, član nemškega bundestaga iz vrst CDU in nekdanji uslužbenec Nata, je med drugim opozoril: »Pomanjkanje zahodne tehnologije v Rusiji je resen udarec za njeno vojno gospodarstvo. Zato je Rusija z uporabo zapletenih sistemov že večkrat poskušala pridobiti to tehnologijo.« Kot je dodal, pa prav ruski dostop do nadzorne in telekomunikacijske tehnologije »koristi Putinovemu vojnemu stroju in hkrati slabi evropsko varnost«.