Kuga, ki je danes lahko ozdravljiva
Po prvem potrjenem primeru so lokalne pristojne službe sprejele ukrepe za zajezitev epidemije bubonske kuge.
Odpri galerijo
V Mongoliji in okolici so zaradi manjših izbruhov kuge pogosto razglašene območne karantene. FOTO: Byambasuren Byambaochir/AFP
Mestna oblast Bajan Nura, mesta v kitajski regiji Notranja Mongolija, je v nedeljo, po prvem primeru bubonske kuge, razglasila ukrepe prepovedi lova in uživanja mesa živali, ki bi lahko prenašale kugo. Pastir, ki se je okužil, a ni znano, kako, je v bolnišnici in je stabilen, poroča BBC. Bubonsko kugo ima verjetno tudi 15-letnik, ki bi se lahko okužil pri lovu na svizce, vendar okužba še ni potrjena.
Bubonska kuga, imenovana tudi črna smrt, je bila ena najsmrtonosneješih bolezni v človeški zgodovini, vendar je danes z antibiotiki lahko ozdravljiva. Vsako leto je po svetu zaznanih okoli 650 primerov okužbe, ki pa redko povzročijo epidemijo in večje število mrtvih. Na Kitajskem so nekaj primerov zaznali novembra lani, a v sodobni medicini epidemija ne grozi več. Ob zdravljenju je bolezen smrtna pri desetih odstotkih, brez antibiotikov pa lahko umre do 90 odstotkov okuženih. Med letoma 2010 in 2015 je po vsem svetu umrlo 584 ljudi, večinoma v Kongu, na Madagaskarju in v Peruju.
Najsmrtonosnejši izbruh bubonske kuge je bil v Mongoliji sredi štirinajstega stoletja in se je prek svilne poti razširil v Evropo, kjer je zaradi nje pomrla tretjina takratnega prebivalstva. Epidemija je po zgodovinskih ocenah zahtevala od 50 do 500 milijonov življenj po vsem tedaj znanem svetu. Prenaša se predvsem z bolhami iz okuženih glodavcev.
Zadnja epidemija bubonske kuge se je zgodila na Madagaskarju leta 2017. Okužilo se je okoli 300 ljudi, a umrlo jih je manj kot 30. Lani sta v Mongoliji zaradi kuge umrli dve osebi, ki sta se okužili pri prehranjevanju s svižčevim mesom.
Bubonska kuga, imenovana tudi črna smrt, je bila ena najsmrtonosneješih bolezni v človeški zgodovini, vendar je danes z antibiotiki lahko ozdravljiva. Vsako leto je po svetu zaznanih okoli 650 primerov okužbe, ki pa redko povzročijo epidemijo in večje število mrtvih. Na Kitajskem so nekaj primerov zaznali novembra lani, a v sodobni medicini epidemija ne grozi več. Ob zdravljenju je bolezen smrtna pri desetih odstotkih, brez antibiotikov pa lahko umre do 90 odstotkov okuženih. Med letoma 2010 in 2015 je po vsem svetu umrlo 584 ljudi, večinoma v Kongu, na Madagaskarju in v Peruju.
Najsmrtonosnejši izbruh bubonske kuge je bil v Mongoliji sredi štirinajstega stoletja in se je prek svilne poti razširil v Evropo, kjer je zaradi nje pomrla tretjina takratnega prebivalstva. Epidemija je po zgodovinskih ocenah zahtevala od 50 do 500 milijonov življenj po vsem tedaj znanem svetu. Prenaša se predvsem z bolhami iz okuženih glodavcev.
Zadnja epidemija bubonske kuge se je zgodila na Madagaskarju leta 2017. Okužilo se je okoli 300 ljudi, a umrlo jih je manj kot 30. Lani sta v Mongoliji zaradi kuge umrli dve osebi, ki sta se okužili pri prehranjevanju s svižčevim mesom.
