Laboratorij za testiranje Zahodnega Balkana

Berlinski proces: Države v regiji ne bi smele biti prisiljene, da sodelujejo v tekmi, v kateri ne vidijo cilja
Fotografija:
Odpri galerijo

Kljub širitveni utrujenosti in krizi v EU Evropejci potrebujejo reartikuliranje evropske ideje. To je pokazal tudi včerajšnji vrh berlinskega procesa v Poznanju, ki je v prvi petletki zaradi zastoja širitvenega procesa odigral na Zahodnem Balkanu koristno vlogo.

Pred petimi leti se je zdelo, da se je Zahodni Balkan po večletnem zapostavljanju znova prebil na prednostno listo EU. Za hladen tuš je poskrbel predsednik evropske komisije Jean Claude Juncker z razvpito izjavo, da v njegovem mandatu ne bo širitve EU. Ker je bil proces kontaminiran, je nemška kanclerka Angela Merkel ponudila državam Zahodnega Balkana berlinski proces kot vzporedno pot. Merklova ne vidi problema v tem, da francoski predsednik Emmanuel Macron, ki zahteva pred širitvijo boljšo ureditev trga dela v EU, trenutno ni naklonjen širitvi.


Generator sprememb v regiji


Zgodovinski uspeh projekta EU z vidika povojne sprave evropskih narodov in vzpostavitve obdobja miru, svobode in blaginje, ne bo popoln, dokler bo Zahodni Balkan, ki je ključna regija za ohranjanje miru, ostal zunaj njega. Berlinski proces je postal laboratorij za testiranje pripravljenost držav v regiji, da se povezujejo, presežejo spore in napredujejo na evropski poti.

Poljski predsednik Andrzej Duda je dejal, da bi morala EU državam Zahodnega Balkana ponuditi jasno pot proti članstvu v povezavi. Po njegovem bi s tem zagotovila vitalnost evropskega projekta in se izognila destabilizaciji regije, države v regiji pa ne bi smele biti prisiljene, da sodelujejo v tekmi, v kateri ne vidijo cilja. Sklenil je z besedami, da bi EU morala pokazati, da je evropski projekt živ in da ima resnično prihodnost. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je ocenila, da je vseh šest partnerjev na Zahodnem Balkanu bliže EU, kot so bili pred petimi leti in da evropska perspektiva še naprej poganja spremembe v regiji.


Vizija močne in utrjene Evrope


Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je poudaril, da mora EU držati svoje obljube in nagraditi Albanijo in Severno Makedonijo, ki sta naredili zgodovinski napredek. Da bo EU strateške odločitve o pristopnih pogajanjih obeh držav sprejela že letos jeseni, pričakuje tudi vodja slovenske diplomacije. Miro Cerar je opozoril, da berlinski proces ne sme postati nadomestek za širitveni proces, ampak mora ostati platforma, ki širitev in politični proces približevanja krepi in spodbuja s konkretnimi projekti. Poljski zunanji minister Jacek Czaputowicz je opozoril, da Evropa brez Zahodnega Balkana ne bo popolnoma združena.

Premier Marjan Šarec je poudaril: »Če bomo vzeli veter iz jader širitve, bo to še dodatno zmanjšalo možnosti za gradnjo trdnih temeljev za gospodarsko rast v regiji.« Sklenil je z besedami, da je skupni cilj EU in Zahodnega Balkana močna in utrjena Evropa in da je skrajni čas, da to vizijo uresničijo. Hrvaški premier Andrej Plenković je menil, da bodo v primeru odsotnosti EU v regijo vstopili drugi globalni akterji, ki bodo uresničevali svoje strateške interese.

Kosovski premier Ramush Haradinaj je ob robu vrha povedal, da splošna prepoved obiska predstavnikov srbskih oblasti na Kosovu na obstaja. Predsedovanje berlinskemu procesu do prihodnjega vrha v juliju 2020 bosta prevzela premier Severne Makedonije Zoran Zaev in bolgarski premier Bojko Borisov. Slednji je poudaril, da integracija držav Zahodnega Balkana v EU nima alternative. To je prvič, da bo predsedovanje prevzela kakšna od nečlanic EU. Prihodnji vrh bo potekal v Sofiji in Skopju.

Preberite še:

Komentarji: