Michel Barnier: Nihče ne poskuša ukrasti brexita
V Bruslju ugotavljajo, da je kaotični brexit na noč čarovnic precej verjeten; evropski parlament žuga, da ne bo potrdil ločitvenega sporazuma, če v njem ne bo irskega varovala.
Odpri galerijo
Glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier je opozoril, da Unija v razpravah »ni bila ideološka, marveč pragmatična«. FOTO: Frederick Florin/AFP
Bruselj – Po zadnjih pogovorih z britanskim premierom Borisom Johnsonom, na katerih ni bilo preboja, se v EU krepi zavedanje, da se utegne 31. oktobra zgoditi kaotični brexit, ki ne bi temeljil na sporazumu Londona z EU27.
Med razpravo v evropskem parlamentu v Strasbourgu je predstavnica finskega predsedstva sveta EU Tytti Tuppurainen opozorila, da je v danem položaju takšen brexit (no-deal) »precej verjeten«. Eden od razlogov za takšno pričakovanje je Johnsonovo vztrajanje, da v vsakem primeru zapustijo EU 31. oktobra.
Ker Združeno kraljestvo vztraja pri svojih rdečih linijah in želi črtati irsko varovalo, ne da bi predstavilo konkretne in delujoče alternativne rešitve, je v očeh Finke »prej več kot manj negotovosti«.
Tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki se je v ponedeljek v Luxembourgu pogovarjal s Johnsonom, je bolj črnogled. »Tveganje no-deala je oprijemljivo,« je povedal parlamentarcem v Strasbourgu. Ponovil je logiko irskega varovala: preprečevalo naj bi nastanek trde meje, zavarovalo notranji trg in zagotavljalo sodelovanje sever-jug na irskem otoku.
Namignil je, da ne razumejo vsi, zakaj je bilo varovalo sprejeto. Koga je imel v mislih, ni povedal. Pogovore z Johnsonom je sicer označil za konstruktivne, prijateljske in delno pozitivne. A od njega še vedno ni dobil konkretnih, operativnih in pisnih predlogov za alternative varovalu.
Tudi glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier je opozoril, da Unija v razpravah »ni bila ideološka, marveč pragmatična«. Varovalo je povezano z edino prihodnjo kopensko mejo Združenega kraljestva z EU. Poleg tega je z mejo povezana tragična zgodovina. Tako ne zadošča zgolj reči, da nočeš varovala.
Zato v Bruslju pričakujejo rešitve za odpravljanje tveganj, ki so povezana z notranjim trgom, saj blago ne pride v eno članico, marveč na celoten trg EU. To zadeva zaščito potrošnikov, varnost hrane, preprečevanje bolezni živali.
Barnier je prepričan, da ne bi smeli zapravljati časa s »pretvarjanjem, da se pogajamo«. Opozoril je, da bi se morali usmeriti tudi na prihodnje odnose. Kljub temu je opozoril, da bo ambicija prihodnjega trgovinskega sporazuma odvisna od jamstev za enake konkurenčne pogoje (level playing field). Glede tega pričakuje pisna jamstva na socialnem, okoljskem in konkurenčnem področju.
Parlamentarni koordinator za brexit, liberalec Guy Verhofstadt, je zatrdil, »ne bom dovolili Singapurja ob Severnem morju«.
Evropski parlament je sicer izglasoval resolucijo, v kateri zatrjuje, da ne bo sprejel sporazuma o britanskem izstopu, če v njem ne bo irskega varovala. Navaja, da bo podprl podaljšanje obdobja za brexit , če bodo obstajali razlogi za to in bo smiselno (denimo da ne pride do izstopa brez dogovora, da bo mogoče razpisati splošne volitve ali referendum, preklicati člen 50 ali odobriti sporazum o izstopu).
Vodja največje poslanske skupine, desnosredinske EPP, Manfred Weber je zbodel zagovornike brexita, ki so med refrendumsko kampanjo govorili, da je »EU na koncu«. Tri leta pozneje sicer Združeno kraljestvo še ne zapušča EU, podjetja zapuščajo Otok ali načrtujejo odhod z njega; Westminster pa je zaprt.
Tudi Weber je prepričan, da EU ne bo dopustila dampinga pred svojimi vrati; podaljšanje roka za brexit pa bi bilo mogoče samo, če bo zelo utemeljeno. Prepričan je, da bi ljudem moralo biti omogočeno ponovno glasovanje o svoji prihodnosti, če Združeno kraljestvo in njegovi voditelji ne bodo našli poti iz slepe ulice.
Barnier je ob koncu razpravo opozoril, da smo »na kritični točki, v trenutku resnice«. Svetoval je, da da bi morali obdržati hladno glavo in biti spoštljiv drug do drugega. Po njegovih besedah nihče noče izmakniti volivcem odločitve, ukrasti brexit ali obdržati
Združenega kraljestva v EU. A ljudem bi vsi morali povedati resnico o posledicah brexita.
Tudi no-deal po njegovih besedah »ni končni cilj«. Po njem bi spet morali skleniti sporazuma. Glede alternativnih aranžmajev, o katerih govori britanska vlada, je povedal, da morajo ponuditi odgovore na vprašanje, ki se postavljajo z brexitom.
Pod črto: ob iztekanju 30 dni, ki jih je za iskanje takšnih rešitev omenjala nemška kanclerka Angela Merkel, napredka ni na obzorju.
Med razpravo v evropskem parlamentu v Strasbourgu je predstavnica finskega predsedstva sveta EU Tytti Tuppurainen opozorila, da je v danem položaju takšen brexit (no-deal) »precej verjeten«. Eden od razlogov za takšno pričakovanje je Johnsonovo vztrajanje, da v vsakem primeru zapustijo EU 31. oktobra.
Ker Združeno kraljestvo vztraja pri svojih rdečih linijah in želi črtati irsko varovalo, ne da bi predstavilo konkretne in delujoče alternativne rešitve, je v očeh Finke »prej več kot manj negotovosti«.
Tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki se je v ponedeljek v Luxembourgu pogovarjal s Johnsonom, je bolj črnogled. »Tveganje no-deala je oprijemljivo,« je povedal parlamentarcem v Strasbourgu. Ponovil je logiko irskega varovala: preprečevalo naj bi nastanek trde meje, zavarovalo notranji trg in zagotavljalo sodelovanje sever-jug na irskem otoku.
Tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker ugotavlja, da je verjetnost urejenega brexita manjša. FOTO: Vincent Kessler/Reuters
Zaščita standardov in hrane v EU
Tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker ugotavlja, da je verjetnost urejenega brexita manjša. FOTO: Vincent Kessler/Reuters
Namignil je, da ne razumejo vsi, zakaj je bilo varovalo sprejeto. Koga je imel v mislih, ni povedal. Pogovore z Johnsonom je sicer označil za konstruktivne, prijateljske in delno pozitivne. A od njega še vedno ni dobil konkretnih, operativnih in pisnih predlogov za alternative varovalu.
Tudi glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier je opozoril, da Unija v razpravah »ni bila ideološka, marveč pragmatična«. Varovalo je povezano z edino prihodnjo kopensko mejo Združenega kraljestva z EU. Poleg tega je z mejo povezana tragična zgodovina. Tako ne zadošča zgolj reči, da nočeš varovala.
Zato v Bruslju pričakujejo rešitve za odpravljanje tveganj, ki so povezana z notranjim trgom, saj blago ne pride v eno članico, marveč na celoten trg EU. To zadeva zaščito potrošnikov, varnost hrane, preprečevanje bolezni živali.
Ne bo Singapurja ob Severnem morju
Barnier je prepričan, da ne bi smeli zapravljati časa s »pretvarjanjem, da se pogajamo«. Opozoril je, da bi se morali usmeriti tudi na prihodnje odnose. Kljub temu je opozoril, da bo ambicija prihodnjega trgovinskega sporazuma odvisna od jamstev za enake konkurenčne pogoje (level playing field). Glede tega pričakuje pisna jamstva na socialnem, okoljskem in konkurenčnem področju.
Parlamentarni koordinator za brexit, liberalec Guy Verhofstadt, je zatrdil, »ne bom dovolili Singapurja ob Severnem morju«.
Evropski parlament je sicer izglasoval resolucijo, v kateri zatrjuje, da ne bo sprejel sporazuma o britanskem izstopu, če v njem ne bo irskega varovala. Navaja, da bo podprl podaljšanje obdobja za brexit , če bodo obstajali razlogi za to in bo smiselno (denimo da ne pride do izstopa brez dogovora, da bo mogoče razpisati splošne volitve ali referendum, preklicati člen 50 ali odobriti sporazum o izstopu).
Weber za še en referendum
Vodja največje poslanske skupine, desnosredinske EPP, Manfred Weber je zbodel zagovornike brexita, ki so med refrendumsko kampanjo govorili, da je »EU na koncu«. Tri leta pozneje sicer Združeno kraljestvo še ne zapušča EU, podjetja zapuščajo Otok ali načrtujejo odhod z njega; Westminster pa je zaprt.
Tudi Weber je prepričan, da EU ne bo dopustila dampinga pred svojimi vrati; podaljšanje roka za brexit pa bi bilo mogoče samo, če bo zelo utemeljeno. Prepričan je, da bi ljudem moralo biti omogočeno ponovno glasovanje o svoji prihodnosti, če Združeno kraljestvo in njegovi voditelji ne bodo našli poti iz slepe ulice.
Za resnico o posledicah brexita
Barnier je ob koncu razpravo opozoril, da smo »na kritični točki, v trenutku resnice«. Svetoval je, da da bi morali obdržati hladno glavo in biti spoštljiv drug do drugega. Po njegovih besedah nihče noče izmakniti volivcem odločitve, ukrasti brexit ali obdržati
Združenega kraljestva v EU. A ljudem bi vsi morali povedati resnico o posledicah brexita.
Tudi no-deal po njegovih besedah »ni končni cilj«. Po njem bi spet morali skleniti sporazuma. Glede alternativnih aranžmajev, o katerih govori britanska vlada, je povedal, da morajo ponuditi odgovore na vprašanje, ki se postavljajo z brexitom.
Pod črto: ob iztekanju 30 dni, ki jih je za iskanje takšnih rešitev omenjala nemška kanclerka Angela Merkel, napredka ni na obzorju.
