Nasilje v Nikaragvi zahtevalo že več kot 200 smrtnih žrtev

Množični protesti v Nikaragvi so se začeli 18. aprila zaradi spornih reform socialnega sistema.
Fotografija: Število smrtnih žrtev in ranjenih narašča. FOTO: Inti Ocon/Afp
Odpri galerijo
Število smrtnih žrtev in ranjenih narašča. FOTO: Inti Ocon/Afp

Managua - Nasilje na protivladnih protestih v Nikaragvi, ki so se začeli pred dvema mesecema, je doslej zahtevalo najmanj 212 smrtnih žrtev, je danes sporočila Medameriška komisija za človekove pravice, ki je v minulih dneh obiskala Nikaragvo. Oblasti so obtožili »resnih kršitev človekovih pravic«.

»Državna represija je do 19. junija zahtevala najmanj 212 smrtnih žrtev in 1337 ranjenih,« je komisija zapisala v poročilu, ki ga je danes predstavila na izrednem zasedanju Stalnega sveta Organizacije ameriških držav. Potrdila je, da je bilo 6. junija v priporu okoli 500 ljudi.

»Nikaragva ni izpolnila svojih mednarodnih zavez spoštovanja, zaščite in zagotavljanja človekovih pravic v okviru protestov, ki so se začeli 18. aprila,« so zapisali. »Nasprotno, komisija je ugotovila, da sta odziv zaznamovala represija in kriminalizacija demonstrantov in družbenega gibanja, ki ga predstavljajo. Pri tem je prišlo do resnih kršitev človekovih pravic,« so poudarili.

Zapisali so še, da je »državno nasilje namenjeno odvračanju od protestov in zadušitvi tega izražanja političnega nasprotovanja«. Nikaragovske oblasti so pozvali k »ustavni, demokratični in mirni rešitvi te krize človekovih pravic«.

V protestih je bilo rnajenih več kot 1300 ljudi. FOTO: Marvin Recinos/Afp
V protestih je bilo rnajenih več kot 1300 ljudi. FOTO: Marvin Recinos/Afp


Množični protesti v Nikaragvi so se začeli 18. aprila zaradi spornih reform socialnega sistema, kasneje pa so se sprevrgli v proteste proti predsedniku Danielu Ortegi. 72-letni bivši vodja sandinističnih upornikov srednjeameriški republiki vlada skupaj s svojo ženo, podpredsednico Rosario Murillo. Pomembne položaje zaseda tudi njunih sedem otrok, ki delujejo tako v politiki kot gospodarstvu in medijih.

Zadnji krog poganjanj med oblastmi in aktivisti, ki je potekal na pobudo katoliških škofov, je propadel v ponedeljek. Škofje in civilnodružbena gibanja so vladi očitali, da ni ukrepala v skladu z obljubo, da bo omogočila več preiskav mednarodnih organizacij.

Komentarji: