Netanjahu pred petim mandatom

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po skoraj vseh preštetih glasovih zmagovalec torkovih parlamentarnih volitev v Izraelu in je na poti proti svojemu petemu mandatu na čelu vlade in oblikovanju nove koalicijske vlade. Zmago sta sicer po volitvah razglasila tako Netanjahu kot njegov glavni izzivalec Beni Ganc, a bo predsednik Reuven Rivlin mandat verjetno podelil Netanjahuju.

Po preštetih 97 odstotkih glasov sta menda Netanjahujeva stranka Likud ter Modro-belo zavezništvo nekdanjega načelnika generalštaba izraelske vojske Benija Ganca prejela enako število poslanskih sedežev – 35. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, pa naj bi Netanjahu s podporo drugih desnih strank v parlamentu dobil skupno 65 poslanskih sedežev od 120.





Kot je povedal 69-letni Netanjahu, bo koalicija desna, a da bo premier vsem državljanom, »desnim, levim, Judom, Nejudom. Vsem izraelskim državljanom.« Dejal je, da je zelo ganjen, da so mu Izraelci zaupali že peti mandat.

Že izidi vzporednih volitev so v torek po zaprtju volišč pokazali precej izenačen rezultat Likuda ter Modro-belega zavezništva. Tako Netanjahu kot Ganc pa sta razglasila zmago.

»Desni blok pod vodstvom Likuda je nedvoumno zmagal,« je dejal Netanjahu in se volivcem zahvalil za zaupanje. Dejal je, da bo že v torek začel pogovore za oblikovanje desne vlade in da od predsednika pričakuje podelitev mandata. Zgodaj davi je zmago označil za sijajno in pred navdušeno množico sporočil, da bo njegova vlada desno usmerjena, da pa bo sam premier za vse.

Ganc pa je dejal: »Zmagali smo. Te volitve imajo jasnega zmagovalca in jasnega poraženca. Netanjahu je obljubljal 40 sedežev in izgubil.«


 

Končni rezultati v četrtek ali petek

Po poročanju spletnega časnika Ynet morajo zdaj prešteti še okoli 200.000 glasov vojakov, mornarjev, diplomatov, zapornikov in bolnikov v bolnišnicah. Dokončni izidi bodo znani do četrtka zvečer oziroma petka zjutraj.

Glede na do zdaj znane izide je zelo verjetno, da bo izraelski predsednik v prihodnjih dneh oblikovanje koalicijske vlade zaupal Netanjahuju.



Partnerji v novi vladi bi lahko do konca maja podpisali koalicijsko pogodbo. S tem bi lahko nova vlada že v začetku junija začela delo, piše nemška tiskovna agencija DPA. Francoska AFP sicer ocenjuje, da bi se lahko koalicijska pogajanja vlekla dolge tedne.

V nasprotju z Likudom ter Modro-belim zavezništvom so preostale stranke dobile po manj kot deset poslanskih sedežev. Strogo verski stranki Šas in Združeni judaizem tore sta dobili vsaka po osem mandatov.

Novo oblikovani stranki Nova desnica ministra za izobraževanja Naftalija Beneta in pravosodne ministrice Ajelet Šaked je medtem očitno vstop v parlament spodletel. Sta se pa vanj prebili prav tako skrajno desni Izrael Bejtenu in Unija desnih strank, ki sta vsaka dobili po pet sedežev.

Laburisti, ki so dolga leta vodili izraelske vlade, so dosegli izjemno slab rezultat in pobrali zgolj šest sedežev, enako kot stranka izraelskih Arabcev Hadaš-Taal. Po štiri mandate pa sta dobili levičarska stranka Merec in še ena arabska stranka Balad-Združena arabska lista. Stranka Kulanu finančnega ministra Mošeja Kahlona je prav tako dobila štiri mandate.

Kot navaja DPA, bi bila, teoretično gledano, možna tudi velika koalicija Likuda ter Modro-belega zavezništva. A sta tako Netanjahu kot Ganc v volilni kampanji dala jasno vedeti, da nočeta sedeti v isti vladi. Netanjahu je bil nazadnje na čelu vladne koalicije, v kateri so sodelovale desničarske in ultraverske stranke, pričakovati je, da bo, če bo znova dobil mandat, nadaljeval po podobni poti.



Zaradi očitkov o korupciji je Netanjahu trenutno pod velikim pritiskom, zaradi česar se je verjetno tudi odločil za predčasne volitve – redne bi potekale novembra. Izraelski generalni tožilec želi proti Netanjahuju izdati obtožnico zaradi treh primerov korupcije, a pred dokončno odločitvijo o tem bo potekalo še eno zaslišanje. Netanjahu vse očitke zavrača.

Ameriški predsednik Donald Trump pa namerava po volitvah v Izraelu predstaviti dolgo napovedani mirovni načrt za rešitev konflikta med Izraelci in Palestinci, ki v volilni kampanji ni igral kake pomembne vloge.

Eden izmed najpomembnejših palestinskih predstavnikov Sajeb Erekat je v torek zvečer, ko so bili objavljeni šele izidi vzporednih volitev, komentiral, da so Izraelci glasovali za status quo, ko gre za okupacijo Palestine. »Glasovali so za apartheid, za okupacijo brez konca,« je izjavil.

Kot je pojasnil, vzporedne volitve kažejo, da samo 18 poslancev 120-članskega kneseta podpira rešitev bližnjevzhodnega vprašanja z dvema državama na mejah iz leta 1967. Pri tem je imel po poročanju nemške tiskovne agencije DPA očitno v mislih stranko Hadaš-Taal ter Merec in laburiste.

Volilna udeležba na torkovih volitvah je bila 67,9-odstotna, nižja kot leta 2015, ko je bila 71,8-odstotna. Je pa bila tokrat še posebej nizka med izraelskimi Arabci, ki predstavljajo okoli 20 odstotkov prebivalcev judovske države.