Nezadovoljni Argentinci ustavili državo
Varčevalni ukrepi predsednika Macrija še zaostrujejo socialno krizo.
Odpri galerijo
Prazno avtobusno postajališče v Buenos Airesu FOTO: Reuters
Argentina je ta teden znova obstala. V splošni stavki, četrti, odkar je vodenje vlade leta 2015 prevzel desničar Mauricio Macri, je sodelovala večina tamkajšnjih sindikatov.
Po tem, ko sta argentinska vlada in Mednarodni denarni sklad (MDS) junija podpisala dogovor o 50 milijard ameriških dolarjev vrednem posojilu, ki naj bi pomagalo državi iz globoke gospodarske krize, je predsednik Macri v ponedeljek sporočil, da so pogajanja o še enem posojilu uspešna in da se bližajo koncu. Da bi se izognila neplačništvu, si vlada želi še dodatnih nekaj milijard dolarjev. Medtem ko so predlogom varčevalnih ukrepov – krčenje javnega sektorja in višanje davka na izvoz, denimo – prikimali v MDS, so Argentinci v ponedeljek šli na ulice. Množičnim demonstracijam v Buenos Airesu in drugih argentinskih mestih je sledila splošna 24-urna stavka. Država je obstala. Po poročanju argentinskega časopisa La Nación so stavkali vsi javni prevozniki, pridružilo se jim je tudi nekaj taksistov. Javne šole so bile zaklenjene, zaprte so bile banke in na bankomatih je zmanjkovalo denarja. V javnih bolnišnicah je bilo poskrbljeno samo za najnujnejše primere. Stavkali so tudi pristaniški in letališki delavci ter vozniki tovornjakov, zato pošta ni prišla do naslovnikov.
Ker so v splošni stavki sodelovali skoraj vsi argentinski sindikati – večina deluje pod okriljem največjega in najpomembnejšega Splošnega združenja sindikatov, ki je organiziralo stavko –, so mediji izpostavili »macristične sindikate«. Sindikati, naklonjeni predsedniku Macriju, se niso pridružili stavkajočim, saj vztrajajo, da stavka ni način za reševanje težav v državi.
»Stopnja vključenosti v sindikate je v Argentini visoka,« je za Delo pojasnila novinarka časopisa Página 12 Sonia Tessa. Stavkajočim članom sindikatov so se pridružili tudi delavci v zaposlitvah, ki jih sogovornica imenuje neformalne. Lahko bi jim rekli tudi delavci na črno. Prav tako so aktivna združenja brezposelnih – v to kategorijo spada dobrih devet odstotkov 44-milijonske Argentine. Brezposelnost se povečuje v javnem in zasebnem sektorju, kjer se z največjimi izgubami borijo mala in srednja podjetja, je pojasnila sogovornica. Zlasti težko je mladim, brezposelnost med njimi je skoraj 24-odstotna. Pri iskanju zaposlitve je težje dekletom kot fantom, je opozorila. Medtem ko je po podatkih Svetovne banke brezposelna slaba petina mladih moških, je brezposelnost žensk, mlajših od 24 let, večja – pri iskanju zaposlitve jih je neuspešnih slabih 27 odstotkov.
Da statistični podatki ne povedo vsega, je za Delo komentiral novinar časopisa El Día de Argentina José Ignacio Maldonado. »Zlasti težko je mladim brez univerzitetne izobrazbe, ti so med iskanjem redne službe, ki pomeni tudi vključenost v sistem socialnega varstva, pod velikim pritiskom.« A težava ni samo izobrazbena struktura mladih. Sonia Tessa je pojasnila, da je problematično nezaposlovanje v storitvenem in izvoznem sektorju, ki sta se v času ponovne krize znašla v škripcih.
Sogovornika sta povedala, da je nezadovoljstvo v državi večje, odkar je pred tremi leti na čelo Argentine stopil Mauricio Macri. Skokovito inflacijo (v začetku leta je bila malo manj kot 26-odstotna, danes presega 34 odstotkov) spremlja devalvacija pesa, kratko pa so potegnili delavci, saj višina realne plače ni prilagojena inflaciji. Vlada je po mnenju sogovornika Maldonada nastopila »agresivno«; ker je med drugim ukinila subvencije za elektriko in plin, si ljudje čedalje težje privoščijo najosnovnejše dobrine. Ni presenetljivo, da so nezaupljivi do Mednarodnega denarnega sklada, saj še vedno čutijo posledice reševanja iz gospodarske krize s pomočjo MDS v času, preden je na čelo države leta 2003 stopil Néstor Kirchner, je pojasnil sogovornik.
Pri blaženju učinkov krize imajo veliko vlogo človekoljubne organizacije in Katoliška cerkev pod vplivom papeža Frančiška. A s tem, ko pomagajo (naj)revnejšim, se prikrije dejstvo, da vlada ne obvladuje krize, je opozoril Maldonado. Vlada bo po vsej verjetnosti vztrajala pri varčevalnih politikah, predsednik Macri, ki se je v času splošne stavke mudil na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, ne kaže pripravljenosti za spremembe ekonomskih politik, je povedala novinarka Sonia Tessa.
Po tem, ko sta argentinska vlada in Mednarodni denarni sklad (MDS) junija podpisala dogovor o 50 milijard ameriških dolarjev vrednem posojilu, ki naj bi pomagalo državi iz globoke gospodarske krize, je predsednik Macri v ponedeljek sporočil, da so pogajanja o še enem posojilu uspešna in da se bližajo koncu. Da bi se izognila neplačništvu, si vlada želi še dodatnih nekaj milijard dolarjev. Medtem ko so predlogom varčevalnih ukrepov – krčenje javnega sektorja in višanje davka na izvoz, denimo – prikimali v MDS, so Argentinci v ponedeljek šli na ulice. Množičnim demonstracijam v Buenos Airesu in drugih argentinskih mestih je sledila splošna 24-urna stavka. Država je obstala. Po poročanju argentinskega časopisa La Nación so stavkali vsi javni prevozniki, pridružilo se jim je tudi nekaj taksistov. Javne šole so bile zaklenjene, zaprte so bile banke in na bankomatih je zmanjkovalo denarja. V javnih bolnišnicah je bilo poskrbljeno samo za najnujnejše primere. Stavkali so tudi pristaniški in letališki delavci ter vozniki tovornjakov, zato pošta ni prišla do naslovnikov.
Infografika: Delo
Ker so v splošni stavki sodelovali skoraj vsi argentinski sindikati – večina deluje pod okriljem največjega in najpomembnejšega Splošnega združenja sindikatov, ki je organiziralo stavko –, so mediji izpostavili »macristične sindikate«. Sindikati, naklonjeni predsedniku Macriju, se niso pridružili stavkajočim, saj vztrajajo, da stavka ni način za reševanje težav v državi.
Najtežje je mladim brezposelnim
»Stopnja vključenosti v sindikate je v Argentini visoka,« je za Delo pojasnila novinarka časopisa Página 12 Sonia Tessa. Stavkajočim članom sindikatov so se pridružili tudi delavci v zaposlitvah, ki jih sogovornica imenuje neformalne. Lahko bi jim rekli tudi delavci na črno. Prav tako so aktivna združenja brezposelnih – v to kategorijo spada dobrih devet odstotkov 44-milijonske Argentine. Brezposelnost se povečuje v javnem in zasebnem sektorju, kjer se z največjimi izgubami borijo mala in srednja podjetja, je pojasnila sogovornica. Zlasti težko je mladim, brezposelnost med njimi je skoraj 24-odstotna. Pri iskanju zaposlitve je težje dekletom kot fantom, je opozorila. Medtem ko je po podatkih Svetovne banke brezposelna slaba petina mladih moških, je brezposelnost žensk, mlajših od 24 let, večja – pri iskanju zaposlitve jih je neuspešnih slabih 27 odstotkov.
Protest v času splošne stavke v Buenos Airesu FOTO: Marcos Brindicci/Reuters
Da statistični podatki ne povedo vsega, je za Delo komentiral novinar časopisa El Día de Argentina José Ignacio Maldonado. »Zlasti težko je mladim brez univerzitetne izobrazbe, ti so med iskanjem redne službe, ki pomeni tudi vključenost v sistem socialnega varstva, pod velikim pritiskom.« A težava ni samo izobrazbena struktura mladih. Sonia Tessa je pojasnila, da je problematično nezaposlovanje v storitvenem in izvoznem sektorju, ki sta se v času ponovne krize znašla v škripcih.
Argentina stavka, Macri v New Yorku
Sogovornika sta povedala, da je nezadovoljstvo v državi večje, odkar je pred tremi leti na čelo Argentine stopil Mauricio Macri. Skokovito inflacijo (v začetku leta je bila malo manj kot 26-odstotna, danes presega 34 odstotkov) spremlja devalvacija pesa, kratko pa so potegnili delavci, saj višina realne plače ni prilagojena inflaciji. Vlada je po mnenju sogovornika Maldonada nastopila »agresivno«; ker je med drugim ukinila subvencije za elektriko in plin, si ljudje čedalje težje privoščijo najosnovnejše dobrine. Ni presenetljivo, da so nezaupljivi do Mednarodnega denarnega sklada, saj še vedno čutijo posledice reševanja iz gospodarske krize s pomočjo MDS v času, preden je na čelo države leta 2003 stopil Néstor Kirchner, je pojasnil sogovornik.
Pri blaženju učinkov krize imajo veliko vlogo človekoljubne organizacije in Katoliška cerkev pod vplivom papeža Frančiška. A s tem, ko pomagajo (naj)revnejšim, se prikrije dejstvo, da vlada ne obvladuje krize, je opozoril Maldonado. Vlada bo po vsej verjetnosti vztrajala pri varčevalnih politikah, predsednik Macri, ki se je v času splošne stavke mudil na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, ne kaže pripravljenosti za spremembe ekonomskih politik, je povedala novinarka Sonia Tessa.
