Orbán: »Obsodili boste madžarski narod in državo!«
Čedalje več zagovornikov ukrepanja proti Madžarski, ni pa še znano, kako bo glasovalo pet slovenskih poslancev iz vrst EPP.
Odpri galerijo
Madžarskega premiera Viktorja Orbána čakajo ostre kritike evropskih poslancev. FOTO: Francois Lenoir/Reuters
Bruselj - Današnja razprava evropskega parlamenta o stanju na Madžarskem pod vladavino Viktorja Orbána in jutrišnje glasovanje o sprožitvi postopka proti Budimpešti utegne postati ena od prelomnic v razvoju EU.
V skupini Evropske ljudske stranke (EPP) so bili doslej kar strpni do Orbánovega ravnanja. Tudi v pogovorih z evropsko komisijo je madžarska vlada v preteklih letih vedno naredila ravno dovolj, da se je ognila strožjim postopkom.
V novih okoliščinah, ko se Orbán zbližuje z desničarskimi populisti, kakršen je Matteo Salvini, in se spogleduje s Stevom Bannonom, se je nezadovoljstvo z njim okrepilo.
Podlaga za razpravo je poročilo evropske poslanke Zelenih Judith Sargentini, ki na Madžarskem ugotavlja sistematično grožnjo demokraciji, pravni državi in temeljnim pravicam. Zaradi tega predlaga sprožitev postopka po 7. členu pogodbe o EU, ki lahko v skrajnem primeru, po ugotovljenih vztrajnih in hudih kršitvah temeljnih vrednot Unije, pripelje do sankcij, tudi odvzema glasovalnih pravic.
»Prišel je čas za izbiro - ali lahko vlada, krši vrednote, na katerih je zgrajena Unija, brez posledic,« je povedala na začetku razprave v evropskem parlamentu.
Orbán se v nastopu pred poslanci ni ukvarjal s konkretnimi očitki. Izrazil pa je pričakovanje, da bo poročilo večinsko podporo. »Ne bodo obsodili vlade, marveč držav in narod,« je povedal.
Med drugim je vse skupaj povezal z zgodovino, češ da bo obsojena država, »ki je tisoč let članica krščanskih narodov« in je »prelivala kri za svobodo«.
Poročilo o Madžarski da je nastalo na podlagi uporabe dvojnih standardov. »Socialisti in liberalci se maščujejo, ker so ljudje na volitvah glasovali proti njim.« Cel postopek da je udarec v obraz Unije in konstruktivnega dialoga.
»Vsaka država ima pravico, da si sama organizira svoje življenje. Branili bomo mejo,« je povedal.
Glasnik madžarske vlade Zoltán Kovács je včeraj pred novinarji v Bruslju ocenil, da je poročilo zavajajoče in da vključuje laži. »To je lov na čarovnice,« je prepričan. Na mizi da so stvari, ki so bile že prej rešene. Kot motivacijo za postopek vidi madžarsko stališče glede nezakonitih migracij, ki jezi levičarje. »Skupine, ki zagovarjajo migracije, želijo soditi Madžarski,« je povedal.
O odhodu iz politične družine EPP sploh ne razmišljajo. Prepričani so, da bo njihova drža omogočila, da bo EPP ostala najmočnejša politična družina. Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) in podkancler Heinz-Christian Strache je že pozval Orbána k ustanovitvi skupne frakcije. Strachejeva FPÖ sicer deluje v nacionalistični skupini Evropa narodov in svobode.
Pred jutrišnjim glasovanjem je v Strasbourgu kar veliko preigravanja. Za sprožitev postopka je v evropskem parlamentu zahtevana dvotretjinska večina glasov, ki predstavljajo večino njegovih članov. To v praksi pomeni, da bi postopek moral podpreti del poslancev EPP.
Kot preobrat, ki ga v tej skupini ne bodo mogli prezreti, je lahko razumljena izjava avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, ki je za ORF povedal, da bodo avstrijski poslanci iz vrst EPP podprli postopek, ker »pri demokraciji in delovanju pravne države ne sme biti kompromisov«. Tako da bi se razjasnili očitki Madžarski. Opozoril pa je, da so podobni pojavi tudi v drugih državah (na Poljskem, Romuniji, na Slovaškem), kjer imajo voditelje iz drugih političnih družin.
Vodja poslancev EPP Manfred Weber je še bolj zadržan. Kot je povedal na ZDF, od madžarskega premiera pričakuje, da »prizna skrbi, izražene v Evropi, in temu ustrezno ukrepa«. Konkretne stvari sta onemogočanje delovanja nevladnih organizacij in visokošolska zakonodaja, ki hromi Srednjeevropsko univerzo v Budimpešti. Zaradi obeh stvari je Madžarska že tako na muhi evropske komisije.
Kako bo glasovalo pet slovenskih poslancev iz vrst EPP je še negotovo. Po naših informacijah poslanki in poslanec iz SDS (Patricija Šulin, Romana Tomc, Milan Zver) nasprotujejo samemu poročilu Sargentinijeve, niso pa se še odločili, kako bodo glasovali. Tudi Franc Bogovič (SLS) in Lojze Peterle (NSi) se menda še nista odločila.
Največ bo odvisna tako od razprave na plenarnem zasedanju kot tudi na zaprtem srečanju Orbána s poslanci EPP danes zvečer. V večini nacionalnih delegacij so razdeljeni. Največ zagovornikov postopka v vrstah EPP je v severnih članicah in Beneluksu. Tudi delegacija grške Nea Demokratie naj bi glasovala za sprožitev postopka.
V skupini Evropske ljudske stranke (EPP) so bili doslej kar strpni do Orbánovega ravnanja. Tudi v pogovorih z evropsko komisijo je madžarska vlada v preteklih letih vedno naredila ravno dovolj, da se je ognila strožjim postopkom.
V novih okoliščinah, ko se Orbán zbližuje z desničarskimi populisti, kakršen je Matteo Salvini, in se spogleduje s Stevom Bannonom, se je nezadovoljstvo z njim okrepilo.
Podlaga za razpravo je poročilo evropske poslanke Zelenih Judith Sargentini, ki na Madžarskem ugotavlja sistematično grožnjo demokraciji, pravni državi in temeljnim pravicam. Zaradi tega predlaga sprožitev postopka po 7. členu pogodbe o EU, ki lahko v skrajnem primeru, po ugotovljenih vztrajnih in hudih kršitvah temeljnih vrednot Unije, pripelje do sankcij, tudi odvzema glasovalnih pravic.
»Prišel je čas za izbiro - ali lahko vlada, krši vrednote, na katerih je zgrajena Unija, brez posledic,« je povedala na začetku razprave v evropskem parlamentu.
Orbán se v nastopu pred poslanci ni ukvarjal s konkretnimi očitki. Izrazil pa je pričakovanje, da bo poročilo večinsko podporo. »Ne bodo obsodili vlade, marveč držav in narod,« je povedal.
Med drugim je vse skupaj povezal z zgodovino, češ da bo obsojena država, »ki je tisoč let članica krščanskih narodov« in je »prelivala kri za svobodo«.
Poročilo o Madžarski da je nastalo na podlagi uporabe dvojnih standardov. »Socialisti in liberalci se maščujejo, ker so ljudje na volitvah glasovali proti njim.« Cel postopek da je udarec v obraz Unije in konstruktivnega dialoga.
»Vsaka država ima pravico, da si sama organizira svoje življenje. Branili bomo mejo,« je povedal.
Budimpešta: "Lov na čarovnice"
Glasnik madžarske vlade Zoltán Kovács je včeraj pred novinarji v Bruslju ocenil, da je poročilo zavajajoče in da vključuje laži. »To je lov na čarovnice,« je prepričan. Na mizi da so stvari, ki so bile že prej rešene. Kot motivacijo za postopek vidi madžarsko stališče glede nezakonitih migracij, ki jezi levičarje. »Skupine, ki zagovarjajo migracije, želijo soditi Madžarski,« je povedal.
O odhodu iz politične družine EPP sploh ne razmišljajo. Prepričani so, da bo njihova drža omogočila, da bo EPP ostala najmočnejša politična družina. Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) in podkancler Heinz-Christian Strache je že pozval Orbána k ustanovitvi skupne frakcije. Strachejeva FPÖ sicer deluje v nacionalistični skupini Evropa narodov in svobode.
Pred jutrišnjim glasovanjem je v Strasbourgu kar veliko preigravanja. Za sprožitev postopka je v evropskem parlamentu zahtevana dvotretjinska večina glasov, ki predstavljajo večino njegovih članov. To v praksi pomeni, da bi postopek moral podpreti del poslancev EPP.
Kot preobrat, ki ga v tej skupini ne bodo mogli prezreti, je lahko razumljena izjava avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, ki je za ORF povedal, da bodo avstrijski poslanci iz vrst EPP podprli postopek, ker »pri demokraciji in delovanju pravne države ne sme biti kompromisov«. Tako da bi se razjasnili očitki Madžarski. Opozoril pa je, da so podobni pojavi tudi v drugih državah (na Poljskem, Romuniji, na Slovaškem), kjer imajo voditelje iz drugih političnih družin.
Vodja poslancev EPP Manfred Weber je še bolj zadržan. Kot je povedal na ZDF, od madžarskega premiera pričakuje, da »prizna skrbi, izražene v Evropi, in temu ustrezno ukrepa«. Konkretne stvari sta onemogočanje delovanja nevladnih organizacij in visokošolska zakonodaja, ki hromi Srednjeevropsko univerzo v Budimpešti. Zaradi obeh stvari je Madžarska že tako na muhi evropske komisije.
Kako bo glasovalo pet slovenskih poslancev iz vrst EPP je še negotovo. Po naših informacijah poslanki in poslanec iz SDS (Patricija Šulin, Romana Tomc, Milan Zver) nasprotujejo samemu poročilu Sargentinijeve, niso pa se še odločili, kako bodo glasovali. Tudi Franc Bogovič (SLS) in Lojze Peterle (NSi) se menda še nista odločila.
Največ bo odvisna tako od razprave na plenarnem zasedanju kot tudi na zaprtem srečanju Orbána s poslanci EPP danes zvečer. V večini nacionalnih delegacij so razdeljeni. Največ zagovornikov postopka v vrstah EPP je v severnih članicah in Beneluksu. Tudi delegacija grške Nea Demokratie naj bi glasovala za sprožitev postopka.
