Iz dosedanjih razprav in polemik je jasno, da je dostopnost cepiv proti covidu-19 mogoče povečati na več načinov. Toda kateri je najučinkovitejši, predvsem pa najhitrejši? Odgovor na to vprašanje iščejo na sedežu Svetovne trgovinske organizacije (WTO) v Ženevi.

Redno zasedanje katerega od teles WTO že dolgo ni bilo deležno tolikšne pozornosti kot tokratni dvodnevni sestanek sveta za trgovinske vidike intelektualne lastnine (Trips). Predstavniki držav članic organizacije se bodo na sestanku, ki se je pričel danes, seznanili kar z dvema predlogoma za povečanje proizvodnje cepiv proti covidu-19 in razširitev dostopnosti cepiv tudi na revnejše dele sveta.

Točka razhajanja

Ena od večjih kritik dosedanjega spopadanja s pandemijo covida-19 se nanaša na zaostanek držav v razvoju za razvitimi gospodarstvi pri cepljenju prebivalstva. Medtem ko bodo v nekaterih delih Zahoda v nekaj mesecih imunizirali večino odraslih, veliko revnih držav računa, da bodo ta cilj dosegle šele v nekaj letih. To pomeni, da se bo virus še naprej širil in mutiral. Ravno ta bojazen je eden od glavnih vzrokov, da se tako rekoč vse države strinjajo, da je treba proizvodnjo cepiv čim prej okrepiti.



Točka, na kateri se njihovi pogledi razidejo, je vprašanje intelektualne lastnine. Predlog za povečanje proizvodnje cepiv, ki sta ga pripravili Indija in Južna Afrika, kakor je znano, predvideva začasno odpravo patentnih pravic in temelji na prepričanju, da je njihova zaščita ena od glavnih ovir za množično proizvodnjo cepiv v državah tretjega sveta. Ideja ni požela velikega zanimanja, dokler je na načelni ravni pred mesecem dni ni podprla ameriška administracija in ji s tem dala zagon. Od takrat je več kot tretjina od 164 članic WTO izrazila naklonjenost začasni odpravi patentnih pravic.



Evropske unije in nekaterih drugih zahodnih držav, ki vztrajajo, da je glavna ovira pri širitvi proizvodnje cepiv pomanjkanje proizvodnih kapacitet ter surovih materialov, ni med njimi. Mnogi njihovo nasprotovanje odpravi patentov dojemajo kot posledico ščitenja domače farmacevtske industrije; a predstavniki EU so poudarili, da je v ozadju predvsem želja po doseganju čim večje učinkovitosti.

Evropska alternativa

Sedemindvajseterica je prejšnji teden poslala v Ženevo alternativni načrt ukrepanja, s katerim bo poskusila odvrniti države članice od indijsko-južnoafriškega predloga. V njem predlaga odstranitev kakršnihkoli omejitev izvoza cepiv, zdravil in materialov za njihovo proizvodnjo ter spodbujanje farmacevtskih družb k sklenitvi pogodbe s proizvajalci v revnih državah, s čimer bi povečali dostopnost do cepiv. EU kot eno od alternativ odpravi patentov, ki velja za dolgotrajen postopek, zagovarja tudi uporabo obstoječih pravil WTO; ta državam med drugim omogočajo, da izdajo dovoljenja za proizvodnjo cepiv tudi brez soglasja lastnika patenta.



Opazovalci se bojijo, da bodo države ta teden težko dosegle širše soglasje o enem ali drugem predlogu, ki bi odprl vrata intenzivnejšim pogajanjem, je poročala agencija AP. Generalna direktorica WTO Ngozi Okonjo-Iweala je spomladi izrazila upanje, da bo vprašanje patentov rešeno do konca leta.