Podeljena izjema: Zakaj le Španija v Natu ne bo povečala svoje vojaške porabe

Španski premier Pedro Sánchez je po večdnevni diplomatski drami, ki je grozila z razkolom zavezništva, dosegel dogovor, da se Španiji ne bo treba zavezati novemu cilju porabe za obrambo. Poteza, ki je pomirila domače koalicijske partnerje, je razjezila nekatere zaveznike, predvsem ZDA.

Le nekaj dni pred ključnim vrhom Nata v Haagu je bil dosežen prelomni dogovor, ki je preprečil morebitno krizo znotraj zavezništva. Španija je po napetih pogajanjih dobila zagotovilo, da bo izvzeta iz novega cilja porabe za obrambo, ki naj bi znašal pet odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2035. Novico je v nedeljo v dramatičnem televizijskem nagovoru narodu sporočil španski premier Pedro Sánchez, s čimer se je končala negotovost, ki bi lahko iztirila celoten vrh.

Grožnja z vetom

Diplomatska drama se je začela prejšnji četrtek, ko je Sánchez, kot poroča France 24, poslal ostro pismo generalnemu sekretarju Nata Marku Rutteju. V njem je zapisal, da bi bila zaveza k petodstotnemu cilju »ne le nerazumna, ampak tudi kontraproduktivna«. Sánchez je svojo odločnost potrdil v nedeljskem televizijskem nagovoru, kjer je novo zahtevano višino porabe označil za »nesorazmerno in nepotrebno«, navaja agencija Reuters.

Sánchez je novo zahtevano višino porabe označil za »nesorazmerno in nepotrebno«. FOTO: Javier Soriano/AFP

»Popolnoma spoštujemo legitimno željo drugih držav, da povečajo svoje naložbe v obrambo, vendar mi tega ne bomo storili,« je poudaril premier. Dodal je, da lahko Španija vse svoje zaveze do Nata, tako v smislu osebja kot opreme, izpolni že s porabo v višini 2,1 odstotka BDP. Ta poteza je med ostalimi 31 članicami povzročila precej razburjenja, saj za sprejetje novih smernic velja načelo soglasja.

Notranjepolitični pritisk ključen za odločitev

Sánchezova nepopustljivost izvira predvsem iz notranjepolitičnih pritiskov. Njegov ključni koalicijski partner, skrajno leva zveza Sumar, ostro nasprotuje vsakršnemu povečevanju vojaške porabe. Drastičen dvig izdatkov bi lahko resno ogrozil stabilnost njegove vlade, ki se že tako sooča s korupcijskim škandalom.

Sánchez je novo zahtevano višino porabe označil za »nesorazmerno in nepotrebno«. FOTO: Javier Soriano/AFP

Sánchez je tako hodil po tanki vrvi med ohranjanjem miru v lastni koaliciji in izpolnjevanjem pričakovanj zaveznikov. Španija je sicer po podatkih Nata lani za obrambo namenila le 1,28 odstotka BDP, kar jo uvršča na sam rep zavezništva. Kljub temu je Sánchez aprila letos napovedal, da bo vlada z dodatno injekcijo v višini deset milijard evrov letos dosegla vsaj trenutno veljavni cilj dveh odstotkov, kar je že takrat povzročilo napetosti doma.

Diplomatska igra besed in odziv ZDA

Po več dneh napetih pogajanj med Sánchezom in Ruttejem je bil dosežen kompromis, ki pa ga obe strani interpretirata različno. Medtem ko Sánchez trdi, da je Španija dobila izjemo, so po poročanju France 24 številni diplomati v Natu vztrajali, da formalne izjeme za Madrid ni bilo. Rešitev se skriva v skrbno izbranih besedah.

Dogovor sicer ohranja videz enotnosti, a odpira vprašanja o prihodnosti zavezništva. FOTO: Yves Herman/Reuters

Dogovor predvideva, da se bodo članice zavezale k porabi 3,5 odstotka BDP za temeljne vojaške potrebe in dodatnih 1,5 odstotka za širše stroške, kot je kibernetska varnost. Da bi zadovoljili Španijo, so v sklepni izjavi vrha prvotni zapis »mi se zavezujemo« spremenili v milejši »zaveznice se zavezujejo«. Ta na videz majhna sprememba Španiji omogoča, da se od cilja distancira, ne da bi formalno blokirala dogovor.

Na dogajanje se je ostro odzval ameriški predsednik Donald Trump. Kot poroča tiskovna agencija AP, je v petek dejal, da mora Španija »plačati to, kar plačujejo vsi ostali«, in jo označil za »zelo slabega plačnika«. V svojem značilnem slogu je dodal: »Ali so bili dobri pogajalci ali pa niso ravnali prav.«

Na videz majhna sprememba v besedilu Španiji omogoča, da se od cilja distancira. FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters

Sánchez mu je posredno odgovoril z izjavo, da Španija »verjame, da bi morala Evropa prevzeti odgovornost za lastno obrambo, kar je ideja, usklajena z mnenji, kot jih izraža predsednik Trump«. Kljub temu je vztrajal, da je doseganje petodstotnega cilja »nezdružljivo z našim pogledom na svet«. Dogovor tako sicer ohranja videz enotnosti, a odpira vprašanje o prihodnosti delitve bremen in morebitnem nastanku dvotirnega zavezništva.