Ustavno sodišče je odločilo, da država na področju okolja krati svobodo prihodnjim rodovom.

Galerija
Več kot 10.000 mladih protestnikov se je na ulicah slovenskih mest 15. marca 2019 pridružilo mladim v več kot sto državah po svetu, ki so svojim vladam poslali sporočilo: Smo sredi največje krize človeštva v zgodovini. Ne zaupamo vam več. FOTO: Uroš Hočevar
V prispevku preberite:
Nemško ustavno sodišče je nedavno razsodilo, da so deli zakona o boju zoper podnebne spremembe v neskladju z ustavo. Zakonodajalec namreč v zakonu ni dovolj natančno določil ciljev znižanja izpustov toplogrednih plinov od leta 2031. Ustavno sodišče sicer ni ugotovilo, da je zakonodajalec kršil člen ustave, ki zahteva zaščito prihodnjih generacij pred klimatskimi spremembami, saj je klimatske cilje pariškega sporazuma vnesel v zakonodajo in se zavezal k njihovi izpolnitvi. V tem smislu državi torej ni mogoče očitati, da ne ščiti prihodnjih generacij.
Je pa ugotovilo kršitve temeljnih pravic pritožnikov, saj je zakon zastavljen tako, da stroške in odgovornost za znižanje toplogrednih plinov prelaga na prihodnje generacije. Financiranje znižanja izpustov je zastavljeno tako, da bodo predvidena sredstva skoraj v celoti porabljena do leta 2030, kar bi lahko vodilo v visoke stroške financiranja zniževanja izpustov toplogrednih plinov po letu 2030. Ustavno sodišče je tako presodilo, da je zakon neustaven, saj stroške boja zoper podnebne spremembe prelaga na mlajše generacije, kar ogroža njihove svoboščine.
Komentarji