Čez štiri milijone let, pravi znanost, ne bo več potrebe po prestopnem dnevu, ker se bo trajanje dni postopno uredilo tako, da jih bo v enem letu točno 365.

Galerija
Skica Harveyja Weinsteina na newyorškem sodišču. FOTO: Jane Rosenberg/Reuters
Že dolgo me kakšna stvar s področja znanosti ni spravila v tako dobro voljo kot pojasnilo Neila deGrasse Tysona, zakaj in kdaj februarju dodamo prestopni 29. dan. Ameriški astrofizik je za National Geographic izpeljal na videz zelo zapleten, v resnici pa sila preprost izračun, ki se vrti okoli dejstva, da traja solarno leto okoli 365,2422 dneva.
Ker se dnevi ne porabljajo na grame, na primer sladkor, ampak jih moramo odštevati v enem kosu, puščamo tistega četrt dneva tri leta ob strani, pravi Tyson. Četrto leto dodamo en cel dan.
Ker tudi tiste četrtine niso natančno četrtine, ob tej priložnosti dodamo letu nekaj več, kot potrebuje … zato vsako stoto leto ne dodamo prestopnega dneva. In tako imamo spet primanjkljaj. Zato vsako 400. leto februarju vendarle dodamo 29. dan.
Preberite ...
Komentarji