Pripor za nekdanjega ekvadorskega predsednika

Rafael Correa je obtožen sodelovanja pri ugrabitvi političnega nasprotnika.
Fotografija: Rafael Correa se je z družino v Belgijo preselil lani po zaključku predsedniškega mandata. FOTO: AFP
Odpri galerijo
Rafael Correa se je z družino v Belgijo preselil lani po zaključku predsedniškega mandata. FOTO: AFP

Ker se nekdanji ekvadorski predsednik Rafael Correa v ponedeljek ni zglasil na ekvadorskem nacionalnem sodišču, pristojna sodnica zdaj zahteva, da Correa, obtožen sodelovanja pri ugrabitvi politika Fernanda Balde, potek preiskave spremlja iz pripora.

Sodišče v Quitu je Rafaela Correo, ki je Ekvador vodil v obdobju od 2007 do 2017, ko je na volitvah zmagal njegov strankarski kolega Lenín Moreno, minuli mesec identificiralo kot enega izmed osumljencev ugrabitve poslanca Fernanda Balde leta 2012. Balda, poslanec desne domoljubne stranke in Correov velik nasprotnik, je bil pred šestimi leti za kratek čas domnevno ugrabljen v kolumbijski prestolnici, kamor se je zatekel po tem, ko ga je ekvadorsko pravosodje obtožilo sodelovanja v nasilnih protestih leta 2010. Kmalu za tem je bil zaradi nezakonitega bivanja v Kolumbiji vrnjen v domovino, kjer je bil zaradi ogrožanja državne varnosti in obrekovanja obsojen na leto dni zapora.

Kot je junija odločila sodnica Daniella Camacho, se mora nekdanji ekvadorski predsednik na sodišču v Quitu zglasiti vsaka dva tedna. Ker Correa trenutno živi v Belgiji, se je v ponedeljek namesto v Quitu zglasil na ekvadorskem konzulatu v Bruslju. Sodnica Camacho je njegovo ravnanje označila za kršitev odločitve sodišča in izdala mednarodni nalog za aretacijo.
 

Correa vztraja, da je nedolžen


Rafael Correa vpletenost v ugrabitev zanika. Prepričan je, da je proces proti njemu politično motiviran, da želi aktualni predsednik Moreno obračunati z njim. »Odločitev sodišča je arbitrarna, gre za laži, obrekovanje. Ne verjamem, da iščejo pravico, to je maščevanje,« je Correa povedal novinarjem.

Kot politično obračunavanje aktualnega predsednika Morena s svojim predhodnikom so mnogi označili tudi februarski referendum, kjer so Ekvadorci s prepričljivo večino potrdili ustavno spremembo, ki število mandatov predsednika in drugih izvoljenih funkcionarjev omejuje na dva. Rafael Correa, ki je Ekvadorju predsedoval v dveh zaporednih mandatih, tako ne more več kandidirati na volitvah, ki bodo leta 2021.

Komentarji: