Putinov srd zaradi prikrivanja katastrofe
Iz termoelektrarne za severnim tečajnikom se je izlilo ogromno »dizla«, ki zdaj pluje proti Arktičnemu oceanu.
Odpri galerijo
Reševalci poskušajo zajeziti nafto, ki se je izlila iz termoelektrarne blizu mesta Norilsk. Foto: Reuters
Zaradi doslej največje ekološke katastrofe v ruskem delu Arktike je ruski predsednik Vladimir Putin po vsej državi razglasil izredne razmere. Arktičnemu oceanu grozi, da bo vanj priteklo okoli 21.000 ton oziroma približno 350 železniških cistern dizelskega goriva.
Razlitje se je zgodilo v petek zjutraj v Norilsku, na območju termoelektrarne Tec 3, ki ima moč 440 megavatov, o tem so bili obveščeni ustrezni organi, a zaradi neusklajenosti ali neodgovornosti do sredine tega tedna niso začeli resne reševalne akcije, hkrati informacija o katastrofi ni prišla do vrha odločanja v državi. »Nafta« se je izlila iz cisterne, ki je bila vajena večnega ledu in ni zdržala otoplitve, njena vsebina se je razlila v reko Ambarna in njen pritok Daldikan, ki se zlivata v jezero Pjasino, iz tega pa odteka reka Pjasina, ki konča pot v Karskem morju, obrobnem morju Arktičnega oceana. Zaradi počasnega odziva je večina umazanije priplula v jezero, izliv Pjasine v morje so zaščitili z ledolomilcem. Po besedah ruskih strokovnjakov je edini način za rešitev težav zažig razlitega goriva.
Krivci za katastrofo so zatrdili, da bi to lahko naredili v prihodnjih dveh tednih, a je minister za naravne vire Dmitrij Kobilkin o tem javno podvomil: »Ne dvomim o štirinajstih dneh, temveč o samem očiščenju.« Njegova kolegica Svetlana Radionova, ki vodi zvezno službo za varovanje narave, je povedala, da bo škoda ogromna. »Ne govorim o desetih, temveč o stotinah milijard rubljev,« je izjavila. Bolj natančen je bil predstavnik ruske podružnice mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace Vasilij Jablokov. Po njegovih besedah bo razlitje na vodnih objektih povzročilo od šest do sedem milijard rubljev (od 760 do 900 milijonov evrov) škode, na zemeljskih površinah pa najmanj 10 milijard rubljev (nekaj manj kot 1,3 milijarde evrov). Njegov naravovarstveni soborec iz Svetovnega sklada za ohranitev narave (WWF) Aleksej Knižnikov je opozoril, da najbolj strupenih snovi v dizelskem gorivu ni mogoče zajeti z bojami, saj se hitro razkrojijo v vodi, zato je mogoče posledice takšne nesreče odpraviti šele v treh ali štirih letih.
Zdaj ugotavljajo, kakšni bodo učinki na naravo in ljudi, a vsaj vodstvu termoelektrarne Tec 3 je jasno, da bodo za nesrečo drago plačali. Včeraj so aretirali enega od direktorjev Vjačeslava Starostina, ki bo v priporu najmanj do konca julija, samo zaradi razlitja goriva mu grozi najmanj 120.000 rubljev (nekaj več kot 1500 evrov) denarne in največ pet let zaporne kazni. Preiskava poteka še zaradi treh kaznivih dejanj: onesnaženja vod, uničenja zemlje in zadrževanja informacij o katastrofi. Zlasti zaradi »prikrivanja« razlitja je v sredo vzkipel ruski predsednik, ki je zaradi katastrofe sklical nenapovedano videokonferenco, na kateri je »pral glavo« guvernerju Krasnojarskega kraja Aleksandru Ussu, vodstvu termoelektrarne, ministrom in predstavnikom službe za reševanje izrednih razmer. Nihče mu ni znal pojasniti, zakaj je trajalo tri dni, da so bili obveščeni vsi pristojni zvezni organi v Moskvi, zato je Putin naročil, naj to ugotovijo preiskovalni organi. Vedno duhovit poročevalec dnevnika Kommersant Andrej Kolesnikov, ki običajno povsod spremlja poglavarja Kremlja, je zapisal, da v dveh mesecih epidemije ni nihče videl ruskega predsednika tako nejevoljnega, kakor je bil tistih 20 minut, ko je poskušal ugotoviti, zakaj so informacije o tako ogromni nesreči, ki se je pripetila 29. maja, prišle do njega šele 3. junija.
Razlitje se je zgodilo v petek zjutraj v Norilsku, na območju termoelektrarne Tec 3, ki ima moč 440 megavatov, o tem so bili obveščeni ustrezni organi, a zaradi neusklajenosti ali neodgovornosti do sredine tega tedna niso začeli resne reševalne akcije, hkrati informacija o katastrofi ni prišla do vrha odločanja v državi. »Nafta« se je izlila iz cisterne, ki je bila vajena večnega ledu in ni zdržala otoplitve, njena vsebina se je razlila v reko Ambarna in njen pritok Daldikan, ki se zlivata v jezero Pjasino, iz tega pa odteka reka Pjasina, ki konča pot v Karskem morju, obrobnem morju Arktičnega oceana. Zaradi počasnega odziva je večina umazanije priplula v jezero, izliv Pjasine v morje so zaščitili z ledolomilcem. Po besedah ruskih strokovnjakov je edini način za rešitev težav zažig razlitega goriva.
Milijardna škoda
Krivci za katastrofo so zatrdili, da bi to lahko naredili v prihodnjih dveh tednih, a je minister za naravne vire Dmitrij Kobilkin o tem javno podvomil: »Ne dvomim o štirinajstih dneh, temveč o samem očiščenju.« Njegova kolegica Svetlana Radionova, ki vodi zvezno službo za varovanje narave, je povedala, da bo škoda ogromna. »Ne govorim o desetih, temveč o stotinah milijard rubljev,« je izjavila. Bolj natančen je bil predstavnik ruske podružnice mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace Vasilij Jablokov. Po njegovih besedah bo razlitje na vodnih objektih povzročilo od šest do sedem milijard rubljev (od 760 do 900 milijonov evrov) škode, na zemeljskih površinah pa najmanj 10 milijard rubljev (nekaj manj kot 1,3 milijarde evrov). Njegov naravovarstveni soborec iz Svetovnega sklada za ohranitev narave (WWF) Aleksej Knižnikov je opozoril, da najbolj strupenih snovi v dizelskem gorivu ni mogoče zajeti z bojami, saj se hitro razkrojijo v vodi, zato je mogoče posledice takšne nesreče odpraviti šele v treh ali štirih letih.
Po besedah ruskih strokovnjakov je edini način za rešitev težav zažig razlitega goriva. Foto: Reuters
Zdaj ugotavljajo, kakšni bodo učinki na naravo in ljudi, a vsaj vodstvu termoelektrarne Tec 3 je jasno, da bodo za nesrečo drago plačali. Včeraj so aretirali enega od direktorjev Vjačeslava Starostina, ki bo v priporu najmanj do konca julija, samo zaradi razlitja goriva mu grozi najmanj 120.000 rubljev (nekaj več kot 1500 evrov) denarne in največ pet let zaporne kazni. Preiskava poteka še zaradi treh kaznivih dejanj: onesnaženja vod, uničenja zemlje in zadrževanja informacij o katastrofi. Zlasti zaradi »prikrivanja« razlitja je v sredo vzkipel ruski predsednik, ki je zaradi katastrofe sklical nenapovedano videokonferenco, na kateri je »pral glavo« guvernerju Krasnojarskega kraja Aleksandru Ussu, vodstvu termoelektrarne, ministrom in predstavnikom službe za reševanje izrednih razmer. Nihče mu ni znal pojasniti, zakaj je trajalo tri dni, da so bili obveščeni vsi pristojni zvezni organi v Moskvi, zato je Putin naročil, naj to ugotovijo preiskovalni organi. Vedno duhovit poročevalec dnevnika Kommersant Andrej Kolesnikov, ki običajno povsod spremlja poglavarja Kremlja, je zapisal, da v dveh mesecih epidemije ni nihče videl ruskega predsednika tako nejevoljnega, kakor je bil tistih 20 minut, ko je poskušal ugotoviti, zakaj so informacije o tako ogromni nesreči, ki se je pripetila 29. maja, prišle do njega šele 3. junija.
