Skopje in Atene še ne odstopata od sporazuma
Cipras je dal Zaevu čas do aprila, da v procesu preimenovanja Makedonije reši notranje politične probleme v državi.
Odpri galerijo
V Makedoniji na referendumu skoraj dve tretjini volilnih upravičencev nista glasovali, a to ignorirajo tudi v EU in Natu. FOTO: AP
Skopje – Po spodletelem referendumu o preimenovanju Makedonije je najpomembnejša novica, da Skopje in Atene ne bosta odstopila od sporazuma. Množični bojkot in majhna udeležba sta tudi posledica brezbrižne politike EU in Nata, ki sta državo predolgo prepustila sami sebi.
Makedonski premier Zoran Zaev in njegov grški kolega Aleksis Cipras sta tudi zaradi podpore EU in Nata napovedala, da se bosta še naprej zavzemala za dogovor o spremembi imena Makedonije. Cipras je Zaevu celo dal čas do aprila, da reši notranje politične probleme v državi. To tudi pomeni, da Grčiji očitno ne grozijo več predčasne volitve, zato lahko pride do spremembe oblasti, ki ne bi bila naklonjena dogovoru z Makedonijo, šele na jesenskih rednih volitvah.
Z grškega zunanjega ministrstva so sporočili, da spoštujejo odločitev makedonskega prebivalstva, in dodali, da morata zdaj obe strani previdno ravnati in ohraniti zagon za uveljavitev sporazuma. Cipras je poudaril odločnost in pogum Zaeva, ker je sklenil, da bo nadaljeval proces spremembe imena države, ki bi rešil dolgoletni spor z Grčijo in uresničil evroatlantsko prihodnost Makedonije. Na drugi strani je prvak grške stranke Neodvisni Grki, manjše koalicijske partnerice Sirize v grški vladi, Panos Kamenos, z veseljem podprl neuspeh referenduma.
V Makedoniji se vsi politiki radi sklicujejo na voljo naroda. Tako tudi vodja največje makedonske opozicijske stranke VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski, ki je ocenil, da so se državljani na referendumu izjasnili proti sporazumu z Grčijo in novemu imenu. Tako tisti, ki so glasovali proti, kot tisti, ki se ga niso udeležili. Po njegovem mnenju je referendum poraz za sporazum in vlado. Mickoski ni ponudil nobene alternative, izognil pa se je odgovoru na vprašanje, ali je za predčasne parlamentarne volitve ali ne. Spodletel je tudi veliki protest nasprotnikov sporazuma, kajti pred parlamentom je uspeh praznovalo le okoli tristo ljudi.
Na voljo ljudi se opira tudi Zaev, ki je poudaril, da je treba voljo tistih, ki so glasovali, spremeniti v politično ukrepanje v parlamentu. Napovedal je, da bo še naprej vodil državo v smeri članstva v Natu in EU. Nizke volilne udeležbe ni komentiral. Po dosedanjih podatkih se je referenduma udeležilo 36,8 odstotka oziroma več kot 660.000 volilnih upravičencev, od katerih jih je kar 91,4 odstotka sporazum podprlo. Podporniki Zaeva pravijo, da tudi več kot pol milijona ljudi sestavlja narod.
Po mnenju Zaeva je žogica zdaj na strani poslancev VMRO-DPMNE, ki jim bo dal nekaj dni časa, da se odločijo o podpori sporazumu z Grčijo. Če ne bo pridobil manjkajočih glasov za potrebno dvetretjinsko večino za ustavno spremembo imena v parlamentu, bo izvedel predčasne volitve. Te bodo že konec novembra, da bodo lahko pravočasno končani tudi ratifikacijski postopki sporazuma, ki bodo Makedoniji omogočili, da bo postala 30. polnopravna članica Nata.
Po lanskih parlamentarnih volitvah je VMRO-DPMNE razpadla na najmanj dve frakciji, na skrajno in zmerno desnico. Bivši prvak stranke Nikola Gruevski je stisnjen v kot. Sodišče ga je že obsodilo zaradi zlorabe položaja pri nakupu pregrešno dragega oklepnega mercedesa na dve leti zapora, čaka pa ga še več sodnih postopkov. Zapor grozi tudi nekdanjemu šefu obveščevalne agencije Saši Miljakovu in nekaterim poslancem VMRO-DPMNE. Ti bi bili pripravljeni na kravje kupčije, vendar vlada za zdaj zagotavlja, da ne bo zamižala na nobeno oko in da za kriminalce, ki so ukradli državo, ne bo amnestije.
Da skoraj dve tretjini volilnih upravičencev ni glasovalo, ignorirajo tudi v EU in Natu. Nemara tudi zato, ker je v Makedoniji boj za volivce v polnem zamahu. Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je ocenil, da z velikim številom glasov »za« obstaja široka podpora za prespanski sporazum o imenu države in njeno evroatlantsko pot. Vse politične voditelje je pozval, naj to odločitev spoštujejo in naj ravnajo odgovorno v interesu države, ne strank.
To je poudaril tudi Washington, ki podpira implementacijo sporazuma, ker bo pripomogel k stabilnosti in varnosti v regiji. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pozval vse politične voditelje, naj izkoristijo zgodovinsko priložnost, ker so vrata Nata odprta za Makedonijo, ko bo proces implementacije sporazuma končan.
Makedonski premier Zoran Zaev in njegov grški kolega Aleksis Cipras sta tudi zaradi podpore EU in Nata napovedala, da se bosta še naprej zavzemala za dogovor o spremembi imena Makedonije. Cipras je Zaevu celo dal čas do aprila, da reši notranje politične probleme v državi. To tudi pomeni, da Grčiji očitno ne grozijo več predčasne volitve, zato lahko pride do spremembe oblasti, ki ne bi bila naklonjena dogovoru z Makedonijo, šele na jesenskih rednih volitvah.
Preberite še:Rumena luč za spremembo imena
Mostovi in zidovi
V Makedoniji glasujejo o imenu države
Diktatura odseva tudi v psihologiji naroda
Mostovi in zidovi
V Makedoniji glasujejo o imenu države
Diktatura odseva tudi v psihologiji naroda
Skicevanje na voljo naroda
Z grškega zunanjega ministrstva so sporočili, da spoštujejo odločitev makedonskega prebivalstva, in dodali, da morata zdaj obe strani previdno ravnati in ohraniti zagon za uveljavitev sporazuma. Cipras je poudaril odločnost in pogum Zaeva, ker je sklenil, da bo nadaljeval proces spremembe imena države, ki bi rešil dolgoletni spor z Grčijo in uresničil evroatlantsko prihodnost Makedonije. Na drugi strani je prvak grške stranke Neodvisni Grki, manjše koalicijske partnerice Sirize v grški vladi, Panos Kamenos, z veseljem podprl neuspeh referenduma.
V Makedoniji se vsi politiki radi sklicujejo na voljo naroda. Tako tudi vodja največje makedonske opozicijske stranke VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski, ki je ocenil, da so se državljani na referendumu izjasnili proti sporazumu z Grčijo in novemu imenu. Tako tisti, ki so glasovali proti, kot tisti, ki se ga niso udeležili. Po njegovem mnenju je referendum poraz za sporazum in vlado. Mickoski ni ponudil nobene alternative, izognil pa se je odgovoru na vprašanje, ali je za predčasne parlamentarne volitve ali ne. Spodletel je tudi veliki protest nasprotnikov sporazuma, kajti pred parlamentom je uspeh praznovalo le okoli tristo ljudi.
Na voljo ljudi se opira tudi Zaev, ki je poudaril, da je treba voljo tistih, ki so glasovali, spremeniti v politično ukrepanje v parlamentu. Napovedal je, da bo še naprej vodil državo v smeri članstva v Natu in EU. Nizke volilne udeležbe ni komentiral. Po dosedanjih podatkih se je referenduma udeležilo 36,8 odstotka oziroma več kot 660.000 volilnih upravičencev, od katerih jih je kar 91,4 odstotka sporazum podprlo. Podporniki Zaeva pravijo, da tudi več kot pol milijona ljudi sestavlja narod.
Kravje kupčije z opozicijo
Po mnenju Zaeva je žogica zdaj na strani poslancev VMRO-DPMNE, ki jim bo dal nekaj dni časa, da se odločijo o podpori sporazumu z Grčijo. Če ne bo pridobil manjkajočih glasov za potrebno dvetretjinsko večino za ustavno spremembo imena v parlamentu, bo izvedel predčasne volitve. Te bodo že konec novembra, da bodo lahko pravočasno končani tudi ratifikacijski postopki sporazuma, ki bodo Makedoniji omogočili, da bo postala 30. polnopravna članica Nata.
Po lanskih parlamentarnih volitvah je VMRO-DPMNE razpadla na najmanj dve frakciji, na skrajno in zmerno desnico. Bivši prvak stranke Nikola Gruevski je stisnjen v kot. Sodišče ga je že obsodilo zaradi zlorabe položaja pri nakupu pregrešno dragega oklepnega mercedesa na dve leti zapora, čaka pa ga še več sodnih postopkov. Zapor grozi tudi nekdanjemu šefu obveščevalne agencije Saši Miljakovu in nekaterim poslancem VMRO-DPMNE. Ti bi bili pripravljeni na kravje kupčije, vendar vlada za zdaj zagotavlja, da ne bo zamižala na nobeno oko in da za kriminalce, ki so ukradli državo, ne bo amnestije.
Državni in strankarski interesi
Da skoraj dve tretjini volilnih upravičencev ni glasovalo, ignorirajo tudi v EU in Natu. Nemara tudi zato, ker je v Makedoniji boj za volivce v polnem zamahu. Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je ocenil, da z velikim številom glasov »za« obstaja široka podpora za prespanski sporazum o imenu države in njeno evroatlantsko pot. Vse politične voditelje je pozval, naj to odločitev spoštujejo in naj ravnajo odgovorno v interesu države, ne strank.
To je poudaril tudi Washington, ki podpira implementacijo sporazuma, ker bo pripomogel k stabilnosti in varnosti v regiji. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pozval vse politične voditelje, naj izkoristijo zgodovinsko priložnost, ker so vrata Nata odprta za Makedonijo, ko bo proces implementacije sporazuma končan.
