Sloveniji grozi nevarnost afriške prašičje kuge

Največja verjetnost je, da se bo bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče, k nam prenesla z okuženim mesom oziroma okuženimi mesnimi izdelki.
Fotografija: Za afriško prašičjo kugo, ki se na človeka ne prenaša, ni cepiva, pogin med prašiči je lahko 100-odstoten. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Za afriško prašičjo kugo, ki se na človeka ne prenaša, ni cepiva, pogin med prašiči je lahko 100-odstoten. FOTO: Blaž Samec/Delo

Sloveniji grozi nevarnost vnosa afriške prašičje kuge, zelo nalezljive bolezni, ki prizadene domače in divje prašiče. Bolezen je že nekaj časa prisotna na Madžarskem, Češkem, Poljskem, v Italiji, Romuniji, Ukrajini in Moldaviji ter baltskih državah, tako obstaja možnost vnosa in širjenja bolezni v Sloveniji. Preventivne ukrepe imamo.

»Zdaj je največja verjetnost, da se bo bolezen prenesla v Slovenijo z okuženim mesom oziroma okuženimi mesnimi izdelki, ki jih z okuženih območij prinesejo potniki, vozniki in turisti (domači in tuji). Veliko tveganje predstavljajo tudi lovci, ki se vračajo z lova iz držav, kjer se je bolezen že pojavila,« so za STA pojasnili na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Virus afriške prašičje kuge je zelo odporen, zato predstavlja okuženo sveže, zamrznjeno, soljeno ali prekajeno meso ter mesni izdelki, kot so klobase, salame in sušene mesnine, dolgo časa potencialni vir okužbe za domače in divje prašiče.

»Zaradi preprečitve vnosa te in drugih bolezni je prepovedano vnašanje mesa in mesnih izdelkov ter mleka iz tretjih držav, držav zunaj EU in z območij EU, kjer se pojavi bolezen,« so poudarili na upravi in dodali: »Ostanke hrane je vedno treba odvreči v za to namenjene pokrite zabojnike in z njimi ni dovoljeno krmiti živali.«

Zdaj je največja verjetnost, da se bo bolezen prenesla v Slovenijo z okuženim mesom oziroma okuženimi mesnimi izdelki, ki jih z okuženih območij prinesejo potniki, vozniki in turisti (domači in tuji). FOTO: Igor Zaplatil/Delo
Zdaj je največja verjetnost, da se bo bolezen prenesla v Slovenijo z okuženim mesom oziroma okuženimi mesnimi izdelki, ki jih z okuženih območij prinesejo potniki, vozniki in turisti (domači in tuji). FOTO: Igor Zaplatil/Delo


Uprava je rejcem v državi, približno 45.000 kmetijskim gospodarstvom, poslala informativno gradivo z osnovnimi informacijami o bolezni in preventivnih ukrepih, prevoznikom, potnikom in turistom na avtocestnih počivališčih pa delijo letake z informacijami. Plakate in letake so poslali tudi na bencinske servise na avtocestah in v turistične kampe.

V Gornji Radgoni, ki je v teh dneh v znamenju mednarodnega kmetijsko-živilsko sejma Agra, so posebno pozornost namenili ozaveščanju javnosti pred to nevarno boleznijo. Eden od ukrepov uprave je tudi to, da prašičev ne bodo vključili na sejemsko razstavo živali, saj se je treba izogniti vsakemu morebitnemu tveganju.

»Za bolezen je značilno, da se hitro širi v populaciji divjih prašičev, najučinkovitejši preventivni ukrep za preprečitev prenosa na domače prašiče pa je, da imetniki živali dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe (razkuževalne bariere pred vhodi v hleve, uporaba zaščitne obleke, obutve, umivanje in razkuževanje rok, preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči, nakup živali iz preverjenih rej ...),« so poudarili na upravi.

Za afriško prašičjo kugo, ki se na človeka ne prenaša, ni cepiva, pogin med prašiči je lahko 100-odstoten. Bolezen lahko poteka zelo hitro, z nenadnim poginom brez kliničnih znakov, lahko pa se pojavijo klinični znaki, kot so povišana telesna temperatura (40,5 do 42 stopinj Celzija), rdečina po koži (vršički ušes, rep, spodnji deli okončin, deli prsi in trebuha), zmanjšan apetit, apatičnost, cianoza, motnje v koordinaciji, bruhanje, driska (včasih krvava) in izcedek iz oči ter abortusi. Žival pogine v šestih do 13 dneh.

Preberite še:

Komentarji: