Turingija kot prelomnica v nemški politiki
Debakel v Turingiji je v nekaj dneh zahteval tri glave. CDU, CSU in SPD so se na koalicijskem vrhu zavzele za nove volitve v Turingiji. Ali te bodo, še ni jasno.
Odpri galerijo
Predsednica CDU Annegret Kramp-Karrenbauer je v težkem položaju zaradi očitkov, da nima več v rokah strankinih vajeti. FOTO: Reuters
Frankfurt – Volitve deželne vlade v Turingiji so pretresle nemško politiko in javnost. Tabu sodelovanja s skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD) je bil prekršen. Za to so že plačali z glavo novopečeni deželni predsednik Thomas Kemmerich iz vrst liberalne FDP, vodja turinške CDU Mike Mohring in nazadnje še pooblaščenec nemške vlade za vzhodno Nemčijo Christian Hirte.
A to je šele začetek. Kljub hitremu odzivu vpletenih je škoda bila narejena in jo bo težko popraviti. To so pokazale tudi javnomnenjske raziskave. V Turingiji bi na novih volitvah CDU doživela katastrofalen poraz – izgubila bi skoraj polovico sedežev –, FDP pa ne bi presegla parlamentarnega praga. O resnosti razmer za stranko CDU priča dejstvo, da je kanclerka Angela Merkel hitro vzela vajeti v svoje roke in podala izjavo iz tujine, od koder se na notranjepolitične teme po pravilu ne oglaša.
Turingija kaže, da je stranka CDU notranje razdeljena. Z odstavitvijo Hirteja namreč niso bili vsi zadovoljni, kanclerki pa očitajo, da prevečkrat vleče poteze, ki niso usklajene s stranko. Na drugi strani je del CDU opozoril, da jih je spravila v težave politika CDU, da za stranko ni sprejemljivo sodelovanje z AfD in Levico. Primerjati Björna Hockeja z Bodom Ramelowom je popačenje politike in zgodovine, je dejala ministrica za šolstvo v Šleziji-Holsteinu Karin Prien. V Turingiji je bilo še huje. CDU je bila pripravljena sodelovati z ekstremno desnim krilom AfD, ki ga vodi Hocke, ne pa z relativno zmernim politikom Levice.
CDU, CSU in SPD so se na koalicijskem vrhu zavzele za nove volitve v Turingiji. Ali te bodo, še ni jasno. Za to namreč potrebujejo dvotretjinsko večino glasov poslancev, kar lahko še vedno preprečijo deželni poslanci CDU, ki jim javnomnenjske raziskave kažejo zelo slabo. Kakorkoli že, sestanek koalicije je za zdaj pomiril strasti med CDU in SPD, ki je zahtevala odstavitev Hirteja in jasno ograditev od AfD. Vse to je SPD, po poročanju nemških medijev, dosegla predvsem zaradi kanclerke. Hirte je, kot je znano, na twitterju pozdravil izvolitev Kemmericha in odstavitev Ramelowa, kar je ujezilo močno SPD.
A s tem razmere v Turingiji in Berlinu še zdaleč niso urejene. Predsednica stranke Annegret Kramp-Karrenbauer (AKK) se je v turinškem debaklu pokazala za precej nemočno, kar bodo njeni nasprotniki v stranki gotovo izkoristili. Potem ko je AKK pozvala k novim volitvam, je Mohring vztrajal pri oblikovanju nove koalicije sredinskih strank. Šele po dolgotrajnem nočnem sestanku v Erfurtu je Mohring napovedal odstop.
V Levici si za zdaj želijo, da bi še ta mesec oblikovali deželno vlado, na čelu katere bi znova sedel Ramelow. Za to bi potrebovali večino glasov oziroma bi se moralo vsaj nekaj poslancev CDU vzdržati glasovanja. Da bo CDU aktivno podprla izvolitev Ramelowa, ni pričakovati. Nato bi se v novi koaliciji zavzemali za razpis še enih volitev.
A to je šele začetek. Kljub hitremu odzivu vpletenih je škoda bila narejena in jo bo težko popraviti. To so pokazale tudi javnomnenjske raziskave. V Turingiji bi na novih volitvah CDU doživela katastrofalen poraz – izgubila bi skoraj polovico sedežev –, FDP pa ne bi presegla parlamentarnega praga. O resnosti razmer za stranko CDU priča dejstvo, da je kanclerka Angela Merkel hitro vzela vajeti v svoje roke in podala izjavo iz tujine, od koder se na notranjepolitične teme po pravilu ne oglaša.
Turingija kaže, da je stranka CDU notranje razdeljena. Z odstavitvijo Hirteja namreč niso bili vsi zadovoljni, kanclerki pa očitajo, da prevečkrat vleče poteze, ki niso usklajene s stranko. Na drugi strani je del CDU opozoril, da jih je spravila v težave politika CDU, da za stranko ni sprejemljivo sodelovanje z AfD in Levico. Primerjati Björna Hockeja z Bodom Ramelowom je popačenje politike in zgodovine, je dejala ministrica za šolstvo v Šleziji-Holsteinu Karin Prien. V Turingiji je bilo še huje. CDU je bila pripravljena sodelovati z ekstremno desnim krilom AfD, ki ga vodi Hocke, ne pa z relativno zmernim politikom Levice.
Koalicija rešena
CDU, CSU in SPD so se na koalicijskem vrhu zavzele za nove volitve v Turingiji. Ali te bodo, še ni jasno. Za to namreč potrebujejo dvotretjinsko večino glasov poslancev, kar lahko še vedno preprečijo deželni poslanci CDU, ki jim javnomnenjske raziskave kažejo zelo slabo. Kakorkoli že, sestanek koalicije je za zdaj pomiril strasti med CDU in SPD, ki je zahtevala odstavitev Hirteja in jasno ograditev od AfD. Vse to je SPD, po poročanju nemških medijev, dosegla predvsem zaradi kanclerke. Hirte je, kot je znano, na twitterju pozdravil izvolitev Kemmericha in odstavitev Ramelowa, kar je ujezilo močno SPD.
A s tem razmere v Turingiji in Berlinu še zdaleč niso urejene. Predsednica stranke Annegret Kramp-Karrenbauer (AKK) se je v turinškem debaklu pokazala za precej nemočno, kar bodo njeni nasprotniki v stranki gotovo izkoristili. Potem ko je AKK pozvala k novim volitvam, je Mohring vztrajal pri oblikovanju nove koalicije sredinskih strank. Šele po dolgotrajnem nočnem sestanku v Erfurtu je Mohring napovedal odstop.
V Levici si za zdaj želijo, da bi še ta mesec oblikovali deželno vlado, na čelu katere bi znova sedel Ramelow. Za to bi potrebovali večino glasov oziroma bi se moralo vsaj nekaj poslancev CDU vzdržati glasovanja. Da bo CDU aktivno podprla izvolitev Ramelowa, ni pričakovati. Nato bi se v novi koaliciji zavzemali za razpis še enih volitev.
