V nadaljevanju preberite:
Brez resnega apetita po širitvi in v strahu pred krepitvijo vpliva Kitajske in Rusije na Zahodnem Balkanu je sedemindvajseterica na vrhu v Sloveniji ponovila svojo zavezanost širitveni perspektivi držav v regiji ter potrdila tesnejše gospodarsko sodelovanje, ki bo temeljilo na obsežnem programu investicij. Pet držav nekdanje Jugoslavije in Albanija so v zameno poudarile svojo predanost evropskim vrednotam in načelom ter sprejetje pričakovanih reform.
Vrh, ki je predstavljal osrednji dogodek drugega slovenskega predsedovanja svetu Evropske unije, šestim zahodnobalkanskim državam ni dal zagotovila, da bo njihovo članstvo postalo gotovo dejstvo, je pa regiji prinesel nekaj pozitivnih sporočil. V besedilu deklaracije se je na koncu vendarle pojavila beseda širitev, in že to je za slovensko predsedstvo, kot je nakazal premier Janez Janša, pomenilo nekakšen uspeh. Odkar je EU na vrhu v Solunu leta 2003 sprejela zgodovinsko odločitev, s katero je državam v regiji zagotovila, da bodo nekoč postale članice, se je po Janševih besedah izgubil enačaj med pojmoma evropska perspektiva in širitev oziroma članstvo v EU.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo prvi mesec že za 29,99 € 3,99 €!
NAROČITE