Baltazar je prebudil kemijsko žilico

Dr. Majda Pavlin se ukvarja se z recikliranjem odpadnih materialov, a tudi s promocijo znanosti
Fotografija: Dr. Majda Pavlin je zaposlena na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, kjer se ukvarja s sintezo alkalijsko aktiviranih materialov. Foto osebni arhiv
Odpri galerijo
Dr. Majda Pavlin je zaposlena na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, kjer se ukvarja s sintezo alkalijsko aktiviranih materialov. Foto osebni arhiv

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.


Pomično kljunasto merilo ali po domače šubler se zelo pogosto znajde v mojih rokah, ko je treba premeriti dimenzije vzorca. Ker pa sem po duši analizna kemičarka, rada primem tudi za pipeto, ko pripravljam različne vzorce izcednih vod (izlužke) iz materialov, ki jih sintetiziramo v laboratoriju. V vzorcih potem pomerim vsebnost strupenih kovin na ICP-MS, in tako lahko ugotovimo, ali se iz pripravljenega materiala (kompozita) mogoče izloča kakšna za okolje in človeka nevarna kovina. Ker v laboratoriju delamo pretežno z gradbenimi in industrijskimi odpadki, je poleg trajnosti produkta pomembna tudi ocena okoljske sprejemljivost materiala.
 

Fasadna plošča v imitaciji lesa Foto Osebni Arhiv
Fasadna plošča v imitaciji lesa Foto Osebni Arhiv
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?


Ukvarjam se z recikliranjem odpadne mineralne volne, ki nastane pri proizvodnji ali predelavi, največji delež pa predstavljajo odpadki pri gradnji, sanaciji in rušenju stavb. Zaradi visokega deleža amorfne snovi (material z neurejeno notranjo strukturo) je mineralna volna primeren vhodni material za kemijski proces, imenovan alkalijska aktivacija. To je proces, kjer prihaja do raztapljanja silicija, aluminija in drugih elementov v alkalnem mediju in se potem tvori nova alumosilikatna mreža. S tem postopkom smo na Zavodu za gradbeništvo (ZAG) razvili recepturo za fasadne plošče, trenutno pa imamo v podjetju Termit uvedeno pilotno proizvodnjo teh plošč.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?


Med epidemijo sem se spoznala z delom od doma, poleg tega pa sem se lahko bolj posvetila pisanju člankov in drugim zadevam, za katere ob obilici dela v laboratoriju ponavadi zmanjka časa. Včasih je bilo naporno, saj sem morala kombinirati delo od doma z varstvom otrok. Ob ustreznih varnostnih ukrepih sem lahko izvajala tudi nujno delo v laboratoriju. Edino, kar pogrešam, so službene poti in sestanki v živo.
 

Zakaj imate radi znanost?


Reševanje problemov in postavljanje novih in novih vprašanj mi pomeni neke vrste izziv. Všeč mi je, da je delo dinamično, nepredvidljivo in da resnica temelji na preverjenih dejstvih. Bi si pa včasih želela, da bi imel dan več kot 24 ur.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?


Recikliranje in koncept krožnega gospodarstva sta vse pomembnejša tudi v Sloveniji. V našem primeru iz odpadne mineralne volne z različnimi dodatki izdelujemo nove funkcionalne izdelke. Tak pristop je primer dobre prakse in je ena od možnosti uporabe odpadkov v gradbeništvu.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?


Ko sem bila še majhna punčka, sem rada gledala risanko s profesorjem Baltazarjem, ki je v meni prebudil kemijsko žilico. Nato sem v osnovni šoli imela zelo dobro učiteljico kemije, Marjano Skinder, ki me je še dodatno navdušila za kemijo. Med študijem niti nisem razmišljala, da bi vpisala doktorat. Da je raziskovalno delo nekaj, kar bi lahko delala vse življenje, sem spoznala, ko sem opravljala eksperimentalno delo za diplomo na katedri za fizikalno kemijo.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?


Promocija znanosti in prenos informacij širši javnosti na razumljiv način se mi zdita zelo pomembna, zato sem vključena v zavod Znanost na cesti, kjer organiziramo tovrstne dogodke. Poleg tega sem aktivna članica društva Mlada akademija, ki združuje doktorske študente in raziskovalce na začetku kariere, med katere spadam tudi sama.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?


Dober znanstvenik je radoveden, vztrajen, kritičen do rezultatov in se ne preda kljub neuspehom. Zna delovati v timu in razmišljati zunaj okvirov, poleg tega pa s svojim delom navdušuje in informira sodelavce, kolege in splošno javnost.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?


Hm, mislim, da se veliko področij intenzivno razvija in bodo pomembno vplivala na naše življenje, od umetne inteligence, sintezne biologije, do energetike.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?


V trenutni situaciji sem vesela, če grem lahko na Hrvaško, v prikolico na Krku. Drugače pa bi najbrž šla, ampak le na kratek izlet, ker se na Zemlji odlično počutim.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?


Verjetno bo fuzija eden od pomembnejših virov energije.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?


Zagotovo priporočam podkaste Znanost na cesti. Rada preberem tudi kaj na Kvarkadabri in Metini listi, pogledam oddajo Ugriznimo znanost ali kakšno predavanje TEDx in poslušam Frekvenco X.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?


Velikokrat v laboratoriju dobimo dobre rezultate za material, ki kažejo na dobre mehanske lastnosti, odpornost in podobno, pri prenosu tehnologije v pilotno proizvodnjo pa se pokažejo problemi in takrat se pravzaprav šele začne razvoj novega produkta.

Preberite še:

Komentarji: