Bodo v prihodnosti medikani stalnica v Evropi?

Na ekstremne vremenske pojave vplivajo podnebne spremembe. S klimatologom Gregorjem Vertačnikom smo se pogovarjali o njihovem vplivu na orkane, tajfune in medikane. 
Fotografija: Po besedah Vertačnika bodo podnebne spremembe predvsem vplivale na količino padavin, ki jih bodo prinašali orkani in tajfuni. FOTO: Aaron Favila/AP
Odpri galerijo
Po besedah Vertačnika bodo podnebne spremembe predvsem vplivale na količino padavin, ki jih bodo prinašali orkani in tajfuni. FOTO: Aaron Favila/AP

Letošnja sezona orkanov na Atlantiku v primerjavi z lansko, ko so divjali Harvey, Irma, Jose in Maria, ni zelo huda, saj je veliko gmotno škodo in smrtne žrtve povzročila le Florence, ki se je z ogromnimi količinami dežja znesla nad Severno in Južno Karolino. Huje je bilo na območju severozahodnega Tihega oceana, ko je istočasno kot Florence divjal tajfun Manghut, ki je pustošil po Filipinih in terjal več kot sto življenj, te dni se Japonska pripravlja na prihod tajfuna Trami, tropskim ciklonom podobno neurje – tako imenovani medikan - pa se je te dni razvilo tudi v Sredozemlju in se približuje Peloponezu.

Uničujoči vremenski pojavi so prisotni že stoletja, a se tudi zaradi globalnega segrevanja spreminjajo. O tem smo se pogovarjali s klimatologom na Agenciji za okolje Gregorjem Vertačnikom.


Ali so tropski cikloni zaradi podnebnih sprememb močnejši?


V zadnjih letih je bilo narejenih kar nekaj študij glede vpliva podnebnih sprememb na tropske ciklone, a rezultati še niso povsem enotni. Kažejo pa v smer, da toplejše vode vplivajo na močnejše padavine, ki jih prinašajo tropski cikloni, nekoliko manj pa segrevanje vpliva na hitrost vetra. Projekcije do konca 21. stoletja v zmernem podnebnem scenariju napovedujejo, da se bo povprečna hitrost vetra povečala le za nekaj odstotkov, torej ne bistveno, količina padavin pa tudi za 20 odstotkov.

Zanimivo je, da kaže, da se bo število tropskih ciklonov prej zmanjšalo kot povečalo, slaba novica pa je, da se bo povečalo število najhujših ciklonov, denimo orkanov četrte ali pete stopnje. Ne gre pa pričakovati enakih sprememb v različnih delih Zemlje.

Zanesljivo pa lahko rečemo, da bo posledica podnebnih sprememb, tudi če bodo tropski cikloni enaki kot so danes, naraščajoča škoda. Gladina morja se in se bo dvigala, zato bodo poplave pogostejše in močnejše, saj tropski cikloni s seboj nosijo tako imenovano neurno plimo, ko morje zelo naraste, visoki so tudi valovi.


Najmočnejši orkani nastajajo nad Atlantikom, Mehiškim zalivom, Karibskim morjem in nad severnim in osrednjim Tihim oceanom (zahod Mehike do Havajev), na območju zahodnega severnega Tihega oceana in Južnokitajskega morja tropske ciklone imenujejo tajfuni, v Indijskem oceanu in območju južnega Tihega oceana pa jim pravijo tropski ciklon. Se kateri od teh oceanov bolj segreva in bodo tako vplivi večji?


Morje se bo v tem stoletju zagotovo še segrelo za kakšno stopinjo, se pa segreva počasneje kot kopno, a težava ne tiči le v temperaturi morja. Pomembno je tudi, kakšni so vetrovi na različnih višinah in kako suh oziroma vlažen je zrak. Če na kratko razložim, za nastanek močnih orkanov potrebujemo toplo vodo, ki mora presegati 27 stopinj Celzija in šibke vetrove po celi višini ter sorazmerno vlažen zrak. Ne sme pa biti zelo suhega zraka v srednjem delu ozračja. Če proti Ameriki močno piha iznad Sahare in se tropski ciklon znajde v tem zraku, hitro usahne. A napovedi, kako se bodo spreminjali vetrovi, so še manj zanesljive.

Verjetno se bo poleg pogostosti in moči spremenila tudi prostorska porazdelitev ter hitrost premikanja ciklonov. Precej verjetno je, da bodo kraji – to so vzhodna obala ZDA in Japonska, ki sta na severnem robu tropskih ciklonov, ki so dlje od ekvatorja, imeli pogostejše tropske ciklone kot zdaj.


Kako bi vplivala hitrost premikanja teh gmot?


Ločimo dve hitrosti: ena je hitrost vetra v samem ciklonu, po kateri se določa jakost, druga pa je hitrost premikanja celotne tvorbe. Slednja bi se lahko znatno spremenila. Zelo posebna sta bila letošnja Florence in lanski Harvey v Teksasu, ki nista bila posebej močna, sta pa se premikala le počasi in sta več dni vztrajala nad istim območjem in povzročila obsežne poplave. Običajno v tropskih ciklonih ne gre za nalive, kot jih poznamo pri poletnih nevihtah, a deževje lahko traja več dni in pade tudi več kot 1000 mm dežja. To in poplavljanje morja sta največja faktorja, ki vplivata na gmotno škodo in smrtne žrtve.


In kaže, da se bo hitrost zmanjšala in bo tako več Harveyev in Florenc?


Neke študije kažejo v to smer, a ni zanesljivih odgovorov.


Letošnja sezona, ki sicer glede orkanov traja še do novembra, ni bila prehuda.


V primerjavi z lansko je bila res mila. Florence je bila, kot omenjeno, problematična zaradi večdnevnega deževja, lani je bilo prizadetih več in širša območja. Na drugi strani – od zahoda Mehike do Havajev – pa je bilo še sedem orkanov četrte in pete kategorije, kar je izenačenje po številu z letom 2015. Imeli so srečo, da niso zavili proti mehiški obali, le nekaj oslabljenih je doseglo Havaje. Več smole so imela območja, ki jih prizadenejo tajfuni, to so Filipini, Tajvan, Kitajska, ki jih je zadel Mangkhut, in Japonska, ki se ji zdaj obeta tajfun Trami, čez kakšen teden pa so resne možnosti, da bi sledil še en tajfun.

Oko tajfuna Trami, ki bo ta konec tedna uradil Japonsko. FOTO: ESA/NASA-A.Gerst/Reuters
Oko tajfuna Trami, ki bo ta konec tedna uradil Japonsko. FOTO: ESA/NASA-A.Gerst/Reuters


Zakaj je bila letos milejša sezona?


Na tropske ciklone vplivajo tako neke splošne razmere kot nekatere naključne. Za Atlantik je sicer značilno, da je teh pojavov več, ko vlada La Niña, ko je v Tihem oceanu El Niño jih je manj. Letos pa torej ni bilo posebnih odklonov (znanstveniki sicer napovedujejo, da bi se do konca leta lahko oblikoval El Nino op. a.). Ob El Niñu se poveča striženje vetra nad Atlantikom, to pa zavira nastanek in samo rast ciklona. Kot sem omenil, morajo biti vetrovi šibki in v isti smeri v celotni plasti troposfere, na približno 10 km višine. Če imamo različne vetrove, se tropski cikloni ne morejo krepiti oziroma se sploh oblikovati.


Pred dnevi so v britanskem Guardianu pisali o orkanih šeste kategorije, ko bi vetrovi presegli 320 km/h. Je ta kategorija nova realnost?


Tako močni orkani so možni in smo jih že zabeležili. Ni pa zelo smiselna razširitev Saffir-Simsonova lestvice kategorizacije orkanov, ker je že peta stopnja dovolj visoko in opisuje popolno uničenje, ob orkanu šeste kategorije pa ne bi nastala dodatna škoda. To je razlog, ne pa, da takih orkanov zdaj ni. So zelo redki, na nekaj let, pa še to praviloma le nad morjem.

Grčiji se približuje vremenski pojav medikan, a že pred prihodom samega sistema tam močno dežuje. FOTO: Thanassis Stavrakis/AP
Grčiji se približuje vremenski pojav medikan, a že pred prihodom samega sistema tam močno dežuje. FOTO: Thanassis Stavrakis/AP


Te dni pa veliko beremo tudi o tako imenovanem medikanu ali mediteranskem orkanu oziroma sredozemskem ciklonu, ki se bliža Grčiji.


Medikani so tropskim ciklonom podobni sistemi. Imajo nekaj značilnosti orkanov, denimo, da je središče teh ciklonov topli in da so najmočnejši vetrovi v bližini tal. Prav tako imajo v sredini jasnino, torej oko. V Sredozemlju se pojavijo na nekaj let, lahko pa povzročijo ogromno škode, znova je uničujoča voda. V Sredozemlju kamorkoli zaide tak sistem trči v bolj ali manj visoko hribovje ob obali, tam pa spustijo obilne količine padavin. Takšen je tudi medikan med Kreto in Sicilijo, ki naj bi jutri dosegel jug Peloponeza. Na hribovitih območjih bi lahko padlo nekaj sto mm padavin v enem dnevu. Vetrovi redko dosežejo hitrosti, kot jih imajo v orkanih, torej, da bi bila povprečna minutna hitrost vetra nad 120 km/h.

Temperatura morja je v jesenskem času primerna za nastanek teh ciklonov, saj mora biti okoli 25 stopinj Celzija ali več, da lahko vzdržujejo sami sebe s pomočjo toplega morja. K sreči je Sredozemsko morje precej mrzlo, tudi plast tople vode je relativno tanka v primerjavi s subtropskimi morji, zato imajo malo zaloge vodne pare, prav tako je tu veliko ovir in kamorkoli se medikan premakne hitro naleti na kopno, ki mu vzame nekaj moči. V prihodnosti ne pričakujemo kljub segrevanju morja, da bi postalo tako živahno kot obali ZDA ali pri Filipinih.


Nekateri orkani, ki nastanejo nad Atlantikom, zavijejo tudi proti zahodni Evropi. Zakaj in ali bo to v prihodnje pogosteje?


Tropski cikloni običajno potujejo proti zahodu, potem pa zavijejo proti severu oziroma severovzhodu. Premikajo se od ekvatorja in na severni polobli zavijajo desno, na južni zrcalno levo. Sem ter tja kakšen zaide v zmerne geografske širine in odpotuje proti Evropi, ki pa jo doseže precej oslabljen. Lahko ga oslabi kakšen ciklon zmernih geografskih širin, ali pa ga ta povsem izniči oziroma se združita. Ker se severni Atlantik segreva, to je območje zahodno od Irske, Španije, bo slabljenje tropskih ciklonov počasnejše in bodo večje možnosti, da dosežejo zahod Evrope. Zdaj nas še rešuje relativno hladno morje pred zahodom stare celine.

Zalivski tok se upočasnjuje, ni pa povsem jasno, kako bo to vplivalo na vreme in podnebje. FOTO: Reuters
Zalivski tok se upočasnjuje, ni pa povsem jasno, kako bo to vplivalo na vreme in podnebje. FOTO: Reuters


Vemo, da se nekaj dogaja z Zalivskim tokom. Kaj, če bi se upočasnil?


To bi spremenilo pravila igre. Verjetno bi se morje ob vzhodni obali ZDA segrelo, zato bi bili tropski cikloni močnejši, srednji del Atlantika, pod Grenlandijo, pa bi se precej ohladil in to bi pot teh tvorb v Evropo povsem onemogočilo. 

Preberite še:

Komentarji: