Dr. Petra Kralj Novak: Kako se širijo lažne novice

Analiza družabnih omrežij, čaj z Ado Byron, argentinski tango, na Mars pa raje ne
Fotografija: Petra Kralj Novak je zaposlena na Odseku za tehnologije znanja na Institutu Jožef Stefan. Foto Leon Vidic
Odpri galerijo
Petra Kralj Novak je zaposlena na Odseku za tehnologije znanja na Institutu Jožef Stefan. Foto Leon Vidic

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.


Delam v povsem običajni pisarni in uporabljam povsem običajen računalnik. Za obdelavo večjih količin podatkov se s svojega računalnika povežem na zmogljivejše strežnike. Še vedno pa rada vzamem v roke kredo in pišem po tabli, posebno ko v skupini proučujemo možne pristope za reševanje zahtevnih problemov.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?


Ukvarjam se z avtomatizirano analizo besedil in socialnih medijev. Prva obsega avtomatizirano klasifikacijo besedil v skupine, analizo sentimenta in povzemanje besedil. Druga zajema analizo povezav med uporabniki na socialnih omrežjih, s katero lahko, na primer, iz retweet aktivnosti na twitterju med uporabniki zgradimo omrežje, v katerem so vozlišča uporabniki, ki so med seboj povezani, če si posredujejo sporočila. V takih omrežjih najdemo skupnosti in analiziramo njihovo demokratičnost in homogenost njihovih stališč. Tovrstne analize razkrivajo naravo širjenja pravih in lažnih novic ter teorij zarote. Zaprte skupnosti imajo pogosto radikalnejša in bolj homogena stališča.
 

Zakaj imate radi znanost?


V znanosti nikoli ni dolgčas in obkrožena sem z zanimivimi ljudmi.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?


Ko so me kot deklico vprašali, kaj bom, ko bom velika, sta bila možna odgovora vrtnarka ali znanstvenica, saj so me poleg narave vedno pritegnili miselni izzivi s področja naravoslovja. Priložnost sem zgrabila ob koncu drugega letnika študija na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ko sem se prijavila za kadrovsko štipendijo Instituta Jožef Stefan in s strahospoštovanjem začela sodelovati pri raziskovalnih nalogah.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?


Vsak dan vsaj malo zaigram na ukulele. Večinoma samo zase, pogosto pa s tem tudi prekinem družinsko monotonost. Ko utegnem, pa se na tem glasbilu rada učim vse zahtevnejših prijemov. Poleg tega si dva večera na teden privoščim za argentinski tango.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?


Dobrega znanstvenika ne smejo potreti neuspehi.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?


Svet se ravnokar spreminja zaradi razcveta digitalnih medijev.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?


Ne. Že na otoku na Maldivih sem se počutila utesnjeno, kaj šele na vesoljskem plovilu. Napredek tehnologije omogoča, da v vesolje pošiljamo sonde brez posadke. Ker na takih sondah ni treba vzdrževati razmer za življenje, je na njih lahko veliko več senzorjev in drugih naprav za daljinsko zaznavanje, kamer, spektrometrov in radarskih sistemov. Raziskovanje vesolja s sondami brez posadke je veliko bolj racionalno.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?


Predvsem je treba zmanjšati ali vsaj stabilizirati porabo, saj je veliko porabnikov še vedno nepotrebno potratnih. Sončna energija ima še veliko potenciala, je pa treba rešiti še veliko tehničnih zapletov, povezanih z distribuirano proizvodnjo električne energije.
 

S katerim znanstvenikom v zgodovini človeštva bi šli na kavo?


Gotovo bi bilo zanimivo »čajčkati« z Ado Byron, ki je okoli leta 1843 napisala prvi algoritem za mehanični stroj in je zato znana kot prva programerka. Baggelov mehanični stoj »Analytical Engine« je bil takrat še na papirju, zgradili pa so ga 150 let pozneje in je res deloval. Bila je vizionarka, ki je že takrat razumela, da številke lahko uporabimo za predstavitev podatkov, torej stroji, ki manipulirajo s številkami, lahko procesirajo podatke.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?


Priporočam stran in knjigo Tylerja Vigena Spurious correlations, ki nazorno in humorno prikazuje, da korelacija ne pomeni vzročne povezave. Z velikim zanimanjem spremljam tudi kanal vsauce na youtubu, kjer Michael Stevens odgovarja na navidezno preprosta naravoslovna vprašanja na zelo temeljit, humoren in znanstveno podprt način. Ko pa nisem na spletu, še vedno rada vzamem v roke revijo Življenje in tehnika, na katero sem naročena že dvajset let.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?


Večina nas ve, da je svetovni splet personaliziran in da je glavni namen personalizacije ciljno oglaševanje. Vsakemu uporabniku so na svetovnem spletu glede na njegove nastavitve, lokacijo in predvsem zgodovino prilagojeni rezultati iskanj. Pozitivna stran personalizacije je, da uporabnik hitreje najde prav to, kar ga zanima. Istočasno pa je to tudi past, saj uporabnik vidi samo to, kar ga zanima, utrjuje svoja prepričanja in se zato sčasoma lahko radikalizira. Mislim, da bi se tega morali bolj zavedati.

Komentarji: