Hajabusa prispela do cilja: sledi razburljivejši del s pristajanjem in lovljenjem vzorcev
Hajabusa2 se bo pri asteroidu Rjuguju, ki je od Zemlje oddaljen okoli 290 milijonov kilometrov, zadržala leto in pol.
Odpri galerijo
Asteroid Rjugu. FOTO:Jaxa, Univerza v Tokiu in sodelavci
Japonska sonda Hajabusa2 (sokol selec) je po treh letih in pol prispela do cilja – diamantno oblikovanega asteroida Rjuguja. Sonda bo podrobno preučila okoli 900 metrov širok vesoljski kamen in z njega pobrala vzorce ter jih predvidoma konec leta 2020 vrnila na Zemljo. Sonda je trenutno od asteroida oddaljena 20 kilometrov, konec julija se mu bo približala na vsega pet, avgusta pa le na en kilometer.
Načrtovano je, da bo sonda kar trikrat »pristala« na asteroidu, to je, da bo lebdela tik nad površjem in z asteroida na treh različnih lokacijah odvzela material, od tega bo enkrat uporabila tudi strelivo, da bo pridobila vzorce iz globine. Projektil se bo ločil od sonde, ko bo Hajabusa2 na dovolj veliki razdalji, se bo sprožil in ustvaril manjši krater. Ta del misije bodo skušali izvesti spomladi prihodnje leto. Vsekakor ne gre za lahko nalogo.
Oblika in rotacija asteroida je znanstvenike presenetila, saj so pričakovali okoli osi hitro vrteči kamen, a Rjugu se zavrti v okoli 7,5 ure. Znanstveniki verjamejo, da se je njegovo vrtenje okoli osi upočasnjevalo, ne vedo pa zakaj.
Hajabusa2 se bo pri kamnu, ki je od Zemlje oddaljen okoli 290 milijonov kilometrov, zadržala leto in pol. Asteroidi so za znanstvenike zanimivi, ker dajejo vpogled v nastajanje Osončja, so ostanki iz začetka formiranja našega sistema, stari 4,6 milijarde let. Prav tako bi lahko vsebovali osnovne gradnike, iz katerih se je razvilo življenje. Rjugu je asteroid tipa C, torej karbonski, asteroidi lahko vsebujejo tudi izjemno dragocene kovine, zato številni željno pogledujejo proti njim z mislimi po bajnih zaslužkih.
Hajabusa bo na asteroid v tem času iz svojega naročja izpustila tudi štiri landerje, med njimi MASCOT, ki je nastal v nemško-francoskem sodelovanju. MASCOT bo za razliko od same Hajabuse2 dejansko pristal in ostal na asteroidu. Predvidoma bo nanj previdno skočil že oktobra, s kakšno hitrostjo bo pristajal je odvisno od gravitacijske sile, ki jo mora sonda še izmeriti. MASCOT nima solarnih panelov in bo deloval le nekaj ur. Bo pa v tem času poskakoval in raziskoval različne lokacije. Njegova ekipa bo sredi avgusta izbrala mesto pristanka.
Hajabusa2 je opremljena tudi z naprednimi kamerami, lidarjem in bližnje infrardečim senzorjem za preučevanje notranjosti.
Primerjava asteroidov Itokava in Rjugu:
Japonska misija je naslednica misije Hajabusa iz leta 2003, ki je na asteroidu Itokava pristala leta 2005. Pri prvotni misiji je šlo marsikaj narobe, a je kljub temu leta 2010 na trdna tla prinesel mikroskopske vzorce asteroida.
Načrtovano je, da bo sonda kar trikrat »pristala« na asteroidu, to je, da bo lebdela tik nad površjem in z asteroida na treh različnih lokacijah odvzela material, od tega bo enkrat uporabila tudi strelivo, da bo pridobila vzorce iz globine. Projektil se bo ločil od sonde, ko bo Hajabusa2 na dovolj veliki razdalji, se bo sprožil in ustvaril manjši krater. Ta del misije bodo skušali izvesti spomladi prihodnje leto. Vsekakor ne gre za lahko nalogo.
Oblika in rotacija asteroida je znanstvenike presenetila, saj so pričakovali okoli osi hitro vrteči kamen, a Rjugu se zavrti v okoli 7,5 ure. Znanstveniki verjamejo, da se je njegovo vrtenje okoli osi upočasnjevalo, ne vedo pa zakaj.
Hajabusa2 se bo pri kamnu, ki je od Zemlje oddaljen okoli 290 milijonov kilometrov, zadržala leto in pol. Asteroidi so za znanstvenike zanimivi, ker dajejo vpogled v nastajanje Osončja, so ostanki iz začetka formiranja našega sistema, stari 4,6 milijarde let. Prav tako bi lahko vsebovali osnovne gradnike, iz katerih se je razvilo življenje. Rjugu je asteroid tipa C, torej karbonski, asteroidi lahko vsebujejo tudi izjemno dragocene kovine, zato številni željno pogledujejo proti njim z mislimi po bajnih zaslužkih.
Hajabusa bo na asteroid v tem času iz svojega naročja izpustila tudi štiri landerje, med njimi MASCOT, ki je nastal v nemško-francoskem sodelovanju. MASCOT bo za razliko od same Hajabuse2 dejansko pristal in ostal na asteroidu. Predvidoma bo nanj previdno skočil že oktobra, s kakšno hitrostjo bo pristajal je odvisno od gravitacijske sile, ki jo mora sonda še izmeriti. MASCOT nima solarnih panelov in bo deloval le nekaj ur. Bo pa v tem času poskakoval in raziskoval različne lokacije. Njegova ekipa bo sredi avgusta izbrala mesto pristanka.
Hajabusa2 je opremljena tudi z naprednimi kamerami, lidarjem in bližnje infrardečim senzorjem za preučevanje notranjosti.
Primerjava asteroidov Itokava in Rjugu:
Japonska misija je naslednica misije Hajabusa iz leta 2003, ki je na asteroidu Itokava pristala leta 2005. Pri prvotni misiji je šlo marsikaj narobe, a je kljub temu leta 2010 na trdna tla prinesel mikroskopske vzorce asteroida.
