Iznajdljivček prenehal leteti
Nasin helikopter Ingenuity bo v zgodovino zapisan kot prvo plovilo na motorni pogon, ki je letelo na drugem planetu. Pri ameriški vesoljski agenciji so načrtovali, da bo nad površjem Marsa poletel petkrat, a malček se je izkazal za trpežno plovilce in vpisal kar 72 poletov.
Ob zadnjem, 18. januarja letos, pa si je med pristankom poškodoval rotor in ne bo več mogel leteti, čeprav še vedno vzpostavlja stik z Zemljo. Po treh letih je tako njegove odprave konec – skupno je letel več kot dve uri in 14-krat dlje, kot so sprva načrtovali. Izkazal se je kot izjemen izvidnik za svojega večjega vozečega brata Pereseverance. S tem je Nasa dobila potrditev, da se da leteti tudi v izjemno tankem ozračju in da bi bila takšna polovica lahko dober dodatek v odpravah.
»Izjemni helikopter je letel više in dlje, kot smo si lahko pri Nasi predstavljali. Nemogoče je spremenil v mogoče. S takšnimi odpravami Nasa tlakuje pot za nove tako robotske kot človeške odprave, ki bodo raziskovale Mars,« je poudaril Nasin administrator Bill Nelson.
Ingenuity ali po slovensko Iznajdljivost je na Mars prispel v notranjosti roverja Perseverance 18. februarja 2021. Perseverance mu je dovajal energijo in ga grel, 3. aprila 2021, ko je šestkolesnik pripeljal na ustrezno mesto brez večjih skal, ki bi lahko ogrožale propelerje, pa ga je spustil na tla in prepustil samemu sebi. Razmere na Marsu so ekstremne, ponoči se temperature spustijo globoko pod ničlo, to je na minus 90 stopinj Celzija. Bali so se, da bi lahko zaradi nizkih temperatur utrpel različne okvare, a je ekstremnim razmeram dobro kljuboval.
Osnovni namen letalnika je bila tehnološka demonstracija, ali je mogoče leteti na planetu s tako tankim ozračjem. Devetnajstega aprila 2021 se je še ne dva kilograma težko plovilce za 39 sekund dvignilo tri metre visoko.
Osemnajstega januarja letos so načrtovali kratek vzlet, da bi plovilo ocenilo svojo lokacijo, saj je na prejšnjem poletu moralo izredno pristati. Podatki, kot so navedli pri Nasi, kažejo, da se je helikopterček dvignil 12 metrov nad površje, 4,5 sekunde lebdel in nato s hitrostjo meter na sekundo začel svoj spust proti tlom. Meter nad površjem je Ingenuity izgubil stik z roverjem (ta je deloval kot relejni satelit med helikopterjem in Zemljo). Naslednji dan so stik znova vzpostavili, helikopterček je poslal več slik, nekaj dni kasneje so odkrili sliko, ki prikazuje poškodbo rotorja.
Helikopter je v skoraj tisoč solih (Marsovih dnevih) doživel marsikaj: poleg uspešnega preletavanja, s čimer je pridobil podatke o terenu, ki so bili uporabni tudi za načrtovanje poti roverja, so ga posodobili, da je avtonomno izbiral kraje pristanka, sam sebe je očistil prahu, trikrat izredno pristal in preživel ostro zimo na sosednjem planetu, čeprav je bil načrtovan, da bo deloval le spomladi, so našteli pri Nasi. Pozimi helikopter ni mogel načrpati dovolj sončne energije, da bi lahko imel prižgane grelnike, tako je njegov računalnik redno zmrzoval, a so ga vseeno ohranjali toliko pri življenju, da je lahko letel.
Zdaj bo njegova človeška ekipa pripravila še nekaj zadnjih testov, potegnili bodo še vse podatke, ki jih je zbral. Perseverance je, kot so dodali, predaleč stran, da bi odšel do njega in ga še zadnjič fotografiral.
