Japonsko Upanje, ki je zgrešilo Mars

Zaradi kupa okvar in težav je Nozomi odneslo mimo sosednjega planeta v orbito okoli Sonca.
Fotografija: FOTO: Jaxa
Odpri galerijo
FOTO: Jaxa

Japonska vesoljska agencija je 4. julija 1998 proti Marsu poslala sondo Nozomi ali v prevodu Upanje, ki naj bi se utirila v orbito in tam spremljala odnos med Sončevim vetrom in zgornjo plastjo Marsove atmosfere, kolikor je je še ostalo. A zaradi kupa okvar in težav jo je odneslo mimo sosednjega planeta v orbito okoli Sonca.
 
Nozomi je bilo prvo japonsko medplanetarno plovilo in tudi prva odprava, namenjena proti Marsu, ki ni pripadala ZDA ali Sovjetski zvezi. Sonda se je najprej utirila v orbito okoli Zemlje, da se je lahko pognala na medplanetarno potovanje. Na tem si je pomagala še z dvema mimoletoma ob Luni (24. septembra in 18. decembra 1998) in nato še enkrat ob Zemlji (20. decembra 1998), da je pridobila dovolj hitrosti. Pri zadnjem manevru, ki je vključeval še sedemminutni zagon motorjev, je zaradi okvarjenega ventila izgubila precej goriva, hkrati pa ni dovolj pospešila, da bi ubrala pravilno pot.


 
Dodatno prižiganje motorjev je še bolj zmanjšalo zalogo goriva, zato so morali japonski inženirji nemudoma ukrepati in popraviti smer. Sonda, ki je bila predvidena le za utirjenje v orbito okoli Marsa, ni bila pravilno sterilizirana in morali so preprečiti kakršno koli možnost, da strmoglavi nanj in tja prinese nepričakovane žive obiskovalce. Novi načrt je vključeval heliocentrično orbito, v kateri bi sonda preživela štiri leta, nato pa bi decembra 2002 in junija 2003 znova obletela Zemljo in štiri leta po prvotni časovnici prispela do rdečega planeta.


 
Aprila 2002, ko je bila na poti proti Zemlji, je močna sončna nevihta poškodovala komunikacijske in električne sisteme, gorivo hidrazin je zmrznilo, 15. maja je bil stik izgubljen. Dva meseca pozneje so signal znova ujeli. Ob približevanju Zemlji se je gorivo odtalilo, načrtovana obleta Zemlje sta uspela.
 
Pet dni pred načrtovanim utirjenjem, 9. decembra 2003, je odpovedal glavni potisni motor. Odprave je bilo konec. Inženirji so se potrudili, da je sonda z dodatnimi motorji dobila ravno dovolj hitrosti, da ni strmoglavila na površje. Mimo Marsa je letela na oddaljenosti tisoč kilometrov.
 
Čeprav velja odprava za neuspešno, so znanstveniki vseeno pridobili nekaj zanimivih podatkov. Sonda je bila opremljena s 14 znanstvenimi instrumenti, ki so jih prispevale Japonska, Kanada, Nemčija, Švedska in ZDA. Vgrajeno je imela tudi kamero, s katero so želeli posneti površje in obe lunici Fobos in Deimos.

Preberite še:

Komentarji: