Kako so se razširili zlati mrežarji

Eva Turk raziskuje različne vidike evolucijske biologije manjše družine tropskih in subtropskih pajkov.
Fotografija: Eva Turk FOTO: Jani Ugrin
Odpri galerijo
Eva Turk FOTO: Jani Ugrin

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Računalnik. Terensko in laboratorijsko delo sta sicer velik in pomemben del evolucijskih raziskav, a večino mojega dela predstavlja analiza različnih tipov podatkov, predvsem v programskem okolju R. Veselje do statistike pride pri našem delu precej prav.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem različne vidike evolucijske biologije manjše družine tropskih in subtropskih pajkov, imenovane zlati mrežarji. Največ se ukvarjam z zgodovinsko biogeografijo, tj. s spremin­janjem geografske razširjenosti organizma skozi njegovo evolucijsko zgodovino – v primeru zlatih mrežarjev v zadnjih 130 milijonih let. V doktorski disertaciji sem med drugim ugotavljala, od kod na svetu zlati mrežarji najverjetneje izvirajo in kje so potekale verjetne disperzijske poti, ki so jih pripeljale do današnje široke razširjenosti.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost imam rada zato, ker je eksaktna in objektivna. Znanstvena dejstva so resnična ne glede na to, ali podpirajo naša mnenja in pogled na svet ali ne.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Bojim se, da za dosežek takšnih razsežnosti nisem v pravi veji znanosti. Jaz sem zadovoljna s tem, da moje delo polni vrzeli v kolektivnem znanju na našem področju.

image_alt
Omrežili so ga pajki

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Odkar se spomnim. Nikoli nisem resno razmišljala, da bi študirala karkoli drugega kot biologijo. K temu sta nedvomno najbolj pripomogla moja starša, oba biologa. Za evolucijsko biologijo pa sem se odločila v najstniških letih, ko sem prvič prebrala Sebični gen (The Selfish Gene) Richarda Dawkinsa.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Verjamem v pomembnost ravnovesja med delom in prostim časom, zato imam precej širok nabor (za moje pojme zanimivih) hobijev. Med drugim se ukvarjam s športnim streljanjem, boksom, pohodništvom, v teh dneh sem se lotila tudi olimpijskega dvigovanja uteži. Poleg tega sem se pred kratkim začela šolati za pridobitev pilotske licence.

Ena izmed vrst zlatih mrežarjev Nephila Pilipes. FOTO: Shutterstock 
Ena izmed vrst zlatih mrežarjev Nephila Pilipes. FOTO: Shutterstock 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Objektivnost. In zdrava mera samokritičnosti.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Učinkovitejši način pridobivanja in shranjevanja energije.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Mogoče. Verjetno.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na jedrsko fuzijo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z britanskim naravoslovcem Alfredom Russlom Wallaceom, ki je sočasno z Darwinom »odkril« evolucijo z naravno selekcijo in velja za enega od pionirjev biogeografije. Če bi imela pri mizi še en prost stol, pa bi seveda povabila Darwina.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

S področja biologije me je pred kratkim navdušila (sicer bolj strokovna) knjiga The Vital Question: Why is life the way it is evolucijskega biokemika Nicka Lana, ki opisuje fascinantno evolucijo biokemijskih procesov, ključnih za življenje, kot ga poznamo. V zadnjih letih sicer posegam po poljudnoznanstveni literaturi predvsem v obliki zvočnih knjig. Izjemno zanimive so, na primer, zvočne knjige britanskega genetika Adama Rutherforda, ki raziskuje genetsko zgodovino ljudi (npr. A Brief History of Everyone Who Ever Lived). Z drugih področij znanosti pa trenutno poslušam Astrophysics for People in a Hurry (Astrofizika za vse, ki se jim mudi) ameriškega astrofizika Neila deGrassa Tysona.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Nekateri pajki se aktivno razširjajo tako, da v zračni tok spustijo tanko nit, ki jo ujame veter in pajka odpihne. Pajek ne more nadzorovati smeri in razdalje takšnega »poleta«, a sem in tja se zgodi, da na ta način uspešno prečkajo tisoče kilometrov in tako naselijo odročne otoke, kot so Havaji.

Preberite še:

Komentarji: