Kdo slika avtoportret robotke?
Ai Da je hiperrealistična robotka, ki ima v londonskem muzeju oblikovanja prvo umetniško razstavo.
Odpri galerijo
FOTO: Glyn Kirk/AFP
Kaj je umetnost, spol, ustvarjalnost in navsezadnje sebstvo? Vse to so vprašanja, ki jih brez besed zastavlja Ai Da s svojim delom in samo pojavnostjo. Ai Da je hiperrealistična robotka, ki ima v londonskem muzeju oblikovanja prvo umetniško razstavo.
Umetniško kariero je začela kot abstraktna slikarka, v zadnjem času pa jo navdušujejo avtoportreti in prav te bo postavila na ogled. »Pravzaprav je to prvi primer, da umetnik naslika samega sebe brez lastnega sebstva. Ai Da nima zavesti, saj je le stroj,« je povedal Aidan Meller, glavna gonilna sila v tem umetniško-tehnološkem projektu, v katerem so združili moči programerji, oblikovalci, umetniki, robotiki in psihologi.
Aidan je kljub očitni asociaciji, ki jo vzbudi njegovo ime, pojasnil, da so robotko v resnici poimenovali po pionirki računalništva Adi Lovelace. Kot je še razložil, ne gre toliko za demonstracijo tehnologije, ampak bolj za umetniški projekt, ki naj bi spodbujal vprašanja o odnosu ljudi do strojev in umetne inteligence in razmislek o tem, kaj je v resnici izjemnost človeškega v času, ko nas računalniki lahko posnemajo tudi v na videz tako človeških dejavnostih, kot je umetniško ustvarjanje. Ai Do so sicer prvič zagnali že pred dvema letoma, a so od takrat njen operacijski sistem ves čas posodabljali z okrepljeno umetno inteligenco.
Pred razstavo je z njo opravil pogovor tudi novinar Guardiana, ki se je prav tako spraševal, ali naj jo naslavlja z žensko slovnično obliko. Ai Da mu je razložila, da jo med slikanjem avtoportretov najbolj zanima vprašanje, koga v resnici gledamo, ko gledamo sebe. Povedala je še, da za eno sliko porabi od 45 minut do ure in četrt, njeni najljubši umetniki pa so Kandinski, Yoko Ono, Doris Salcedo in, kdo bi si mislil, Aldous Huxley.
Umetniško kariero je začela kot abstraktna slikarka, v zadnjem času pa jo navdušujejo avtoportreti in prav te bo postavila na ogled. »Pravzaprav je to prvi primer, da umetnik naslika samega sebe brez lastnega sebstva. Ai Da nima zavesti, saj je le stroj,« je povedal Aidan Meller, glavna gonilna sila v tem umetniško-tehnološkem projektu, v katerem so združili moči programerji, oblikovalci, umetniki, robotiki in psihologi.
Aidan je kljub očitni asociaciji, ki jo vzbudi njegovo ime, pojasnil, da so robotko v resnici poimenovali po pionirki računalništva Adi Lovelace. Kot je še razložil, ne gre toliko za demonstracijo tehnologije, ampak bolj za umetniški projekt, ki naj bi spodbujal vprašanja o odnosu ljudi do strojev in umetne inteligence in razmislek o tem, kaj je v resnici izjemnost človeškega v času, ko nas računalniki lahko posnemajo tudi v na videz tako človeških dejavnostih, kot je umetniško ustvarjanje. Ai Do so sicer prvič zagnali že pred dvema letoma, a so od takrat njen operacijski sistem ves čas posodabljali z okrepljeno umetno inteligenco.
Pred razstavo je z njo opravil pogovor tudi novinar Guardiana, ki se je prav tako spraševal, ali naj jo naslavlja z žensko slovnično obliko. Ai Da mu je razložila, da jo med slikanjem avtoportretov najbolj zanima vprašanje, koga v resnici gledamo, ko gledamo sebe. Povedala je še, da za eno sliko porabi od 45 minut do ure in četrt, njeni najljubši umetniki pa so Kandinski, Yoko Ono, Doris Salcedo in, kdo bi si mislil, Aldous Huxley.
