Kemija je ključna pri reševanju globalnih izzivov

V Portorožu te dni potekajo Slovenski kemijski dnevi, ki povezujejo globalne raziskave, trende ter osebnosti slovenskega in tujega raziskovalnega prostora. Znanstveno konferenco organizira Slovensko kemijsko društvo. Dogodek spremlja tudi praznovanje častitljive 70. obletnice ustanovitve Slovenskega kemijskega društva. Začetek njegovega delovanja sega v leto 1951 in tudi po sedmih desetletjih društvo skrbi za napredek kemije, kemijske tehnologije in kemijskega inženirstva.

O delovanju društva, glavnih izzivih na področju kemije in uspešnosti kemijske industrije v Sloveniji smo se pogovarjali z dr. Petrom Venturinijem, predsednikom Slovenskega kemijskega društva, ki je tudi direktor podjet­ja Helios TBLUS, d. o. o.

Kakšno je poslanstvo Slovenskega kemijskega društva?

Vesel sem, da so bili temelji društva postavljeni tako, da se njegova vloga tudi po 70 letih ni veliko spremenila. S sloganom »Ko kemija postane življenje« želimo poudariti naša prizadevanja in skrb za napredek kemije, kemijske tehnologije in inženirstva ter rast, razvoj in krepitev znanja kemikov, naših članov. Trudimo se, da so kemiki dobro povezani med sabo, da so povezane organizacije, tako doma kot v tujini. Kemijo vidimo kot osrednjo znanost za napredek, kot taka pa mora biti povezana tudi z drugimi znanostmi.

Kako močna je slovenska kemijska znanost?

Menim, da je na mnogih področ­jih odlična. Številni naši kemiki spadajo med vodilne na svetu. Vesel sem tega dejstva, saj v industriji potrebujemo znanost, ki izvira z univerz in iz raziskovalnih ustanov. Opažam pa oziroma si želim, da bi na nekaterih področ­jih imela večjo podporo države. Ponekod zaostajamo pri najnovejši raziskovalni opremi, ta je pogosto osnova za odlično znanost. Če teh investicij ni, je težko slediti svetovnim trendom, ki napredujejo z zelo veliko hitrostjo.

Govorite tudi iz lastnih izkušenj. V razvojnem oddelku v Heliosu se trudite, da bi imeli kar se da najboljšo opremo.

Da, to velja tako za raziskovalne ustanove kot razvojne oddelke v podjetjih. Mi potrebujemo ambiciozne in kreativne ljudi, zagotoviti pa jim moramo ustrezne pogoje za delo. Le taka kombinacija bo dala ustrezne rezultate.

V skupini Helios je zaposlenih več kot 2000 ljudi, več kot 200 jih dela na področju raziskav in razvoja. V sodelovanju z visokošolskimi zavodi pri nas gostimo študente, ki pripravljajo eksperimente za diplomska, magistrska in doktorska dela.

Vsekakor je življenjski standard, ki ga danes uživamo, v veliki meri plod dela kemikov. Hkrati smo odgovorni, da ravnamo z naravnimi viri kar se da skrbno in da okolje ohranjamo čisto. FOTO: Leon Vidic

Omenili ste industrijo, v kakšni kondiciji je?

Kemijska industrija je med vodilnimi storitvenimi industrijami v Sloveniji. V tem sektorju je zaposlenih 33.000 ljudi, k dodani vrednosti prispeva okoli 25 odstotkov. Večji del, kar 80 odstotkov produktov izvozimo, to pa seveda pomeni, da mora biti v dobri formi, če želimo ostati konkurenčni. Znanje je treba krepiti in razvijati.

Vseskozi se opozarja, da se zatika pri prenosu znanja v industrijo. Kako vi to opažate na eni strani kot predsednik društva in na drugi seveda kot direktor podjetja?

Kot direktor Heliosa sem s sodelovanjem z raziskovalnimi ustanovami zadovoljen. Ugotav­ljam, da so nam povsod odprta vrata. Vsekakor pa je naša naloga, tudi z vidika Slovenskega kemijskega društva, da to sodelovanje poskušamo še okrepiti. Konferenca Slovenski kemijski dnevi je odlična priložnost za širši vpogled industrije v delo akademskega in raziskovalnega okolja. Na tem dogodku predstavimo glavnino kemijskih raziskav v Sloveniji in vidimo lahko, da raziskovalne inštitucije sledijo aktualnim trendom in da se usmerjajo v raziskave, ki so aktualne tako za Slovenijo kot globalno. Zdaj je za industrijo in družbo kot celoto glavna tema trajnostni razvoj.

Stremela sem k dobro, boljše, najboljše

Vsekakor je življenjski standard, ki ga danes uživamo, v veliki meri plod dela kemikov. Hkrati smo odgovorni, da ravnamo z naravnimi viri kar se da skrbno in da okolje ohranjamo čisto. Zelo veliko segmentov je, kjer je kemija glede izzivov sodobnega časa ključnega pomena. Vseskozi se denimo v industriji trudimo, da kemijske procese izvajamo pri nižjih temperaturah, da tako porabimo manj energije, zelo pomembno je recikliranje materialov in njihova ponovna uporaba ter seveda uporaba obnovljivih virov, torej, da materiali niso iz fosilnih goriv ali virov, ki so omejeni. Tu je razvoj tehnologij za nove čiste vire energije, denimo fotovoltaika. V Heliosu vlagamo veliko sredstev v sončne elektrarne, da bi zagotovili samo­oskrbo. Če se osredotočim na konkretne izdelke, lahko omenim utrjevanje premazov pri nižjih temperaturah, denimo v avtomobilski industriji, in možnost, da so te plasti čim tanjše, da se porabi manj materiala, da so bolj obstojni, da jim torej podaljšamo življenjsko dobo. Možnosti trajnostne naravnanosti izdelkov je zelo veliko in vesel sem, da smo tudi pri Slovenskem kemijskem društvu, v partnerskem sodelovan­ju s podjetjem AquafilSLO, d. o. o., letos uspešno izpeljali razpis za nagrade za najboljša študijska dela s področja trajnostne kemije. Tako smo v okviru konference Slovenski kemijski dnevi podelili nagrade za najboljše diplomsko, magistrsko in doktorsko delo s tega področja.

»Delamo svetovno primerljivo znanost«

Kako se v Heliosu z izdelki odzivate na izzive podnebnih sprememb?

Razmislek v družbi se je spremenil in vse več ljudi se zaveda, da je naša odgovornost, da okolje pustimo lepo tudi za zanamce. Ta pričakovanja ljudi, ki so naši kupci, nas vodijo v razvoj do okolja prijaznih izdelkov. Tako so številni naši premazi narejeni na vodni osnovi brez uporabe organskih topil, v proizvodnji se trudimo porabiti manj energije in podobno. Pri tem ne govorimo na pamet, naše izdelke certificiramo po globalnih standardih in tako potrdimo uporabo obnovljivih virov in nižji ogljični odtis izdelkov. Vsekakor je to edina prava smer razvoja. Naš največji trg je Nemčija, kjer so tako kot mi usmerjeni v zeleno gospodarstvo.

Velika prednost našega podjetja je, da osnovne gradnike premazov delamo sami, to so polimerni materiali, smole, in v tem segmentu smo naredili nekaj pomembnih korakov naprej in smo med vodilnimi v Evropski uniji. Pred kratkim smo izdelali smolo, ki je osnova za premaze v kovinski in lesni industriji in je narejena na vodni osnovi ter z visokim deležem – od 70 do 80 odstotkov – obnovljivih virov. Spremenili smo proizvodne procese, da del stranskih produktov, ki so bili prej odpadek, spet vključimo v proizvodnjo, kar smo tudi patentirali. Za to smo dobili zlato priznanje gospodarske zbornice ljubljanske regije. Smo med prvimi na svetu, ki uvajamo digitalni tisk na kovinske substrate, ti premazi tudi omogočajo utrjevanje pri nižjih temperaturah, kar je v aktualni energetski krizi še kako pomembno.

Lani smo na Slovenskem kemijskem društvu prejeli pobudo za ustanovitev sekcije za okolje. Vesel sem zavzetosti in delovne vneme članov sekcije, katere osnovno poslanstvo je spodbujan­je sodelovanja, povezovanja in izmenjave izkušenj med strokovnjaki z različnih področij kemije, ki se ukvarjajo z okoljskimi tematikami, z namenom ozaveščanja javnosti glede aktualnih okoljskih vprašanj in dogodkov.

Kako v podjetju občutite krizo, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini?

Že pred vojno so se surovine podražile, zdaj so se podražili še energenti. Za zdaj je prodaja še uspešna, vendar aktualna kriza zelo vpliva na naše poslovanje.

Govorila sva o razvojnih oddelkih. Kako pa je z razvojem kadrov in popularizacijo kemije med mladimi?

Slovenski izobraževalni sistem je na visoki ravni in v društvu opažamo, da se na fakultete, povezane s kemijo, vpisujejo maturantje z visokimi ocenami. Mlade to področje privlači, ker se ukvarja s perečimi temami. Postali so zelo občutljivi na globalne spremembe, tako okoljske kot zdravstvene in družbene, in če jim znamo predstaviti, da jih lahko kemija pomaga rešiti, jih to pritegne k študiju. Kot sem omenil, je slovenska kemijska industrija na visoki ravni, kar je rezultat sodelovanja z raziskovalnimi inštituti, predvsem pa je rezultat dobrega izobraževalnega sistema od osnovne šole naprej.

Kemija je sicer že sama po sebi zabavna, zanimiva, je atraktivna veda in mlade je v šoli lahko navdušiti zanjo, če jo takšno tudi prikažemo. Več let sem bil aktiven v upravnem odboru Hiše eksperimentov in učencev ni bilo težko prepričati, da je lepo delati v kemiji. Tudi v Slovenskem kemijskem društvu se vse bolj intenzivno ukvarjamo s popularizacijo kemije med mladimi.

Kemija je že sama po sebi zabavna, zanimiva, je atraktivna veda in mlade je v šoli lahko navdušiti zanjo, če jo takšndi prikažeo tumo. FOTO: Leon Vidic

Na kemijsko industrijo postane javnost pozorna, ko se zgodi nesreča. Zaradi narave dela ima nesreča v takšnem podjetju lahko zelo hude posledice tako za ljudi kot okolje.

Varnost je v kemijskih podjetjih na prvem mestu. Vseskozi se trudimo sisteme izboljšati, tako je denimo pri nas v Heliosu. Na tem področju velja vse strožja tako evropska kot slovenska zakonodaja. Vse sisteme poskušamo avtomatizirati, ljudi pa ustrezno izobraževati. V Heliosu imamo pobudo Vsak je lahko junak (Hero for zero), v okviru katere spodbujamo vse zaposlene k skrbi za svoje zdravje in varnost ter varnost soljudi. Če se širši javnosti pokaže, kaj in kako delamo, je takšno podjetje v skupnosti dobro sprejeto. Vseskozi je treba biti transparenten in voditi dialog z lokalno skupnostjo. Mi imamo srečo, da je veliko naših zaposlenih pravzaprav naših sosedov, zato jim je samoumevno, da je varnost na prvem mestu.

Če skleneva z delovanjem društva, kakšni so prihodnji načrti?

Želim si, da bo Slovensko kemijsko društvo še naprej dober povezovalni igralec. Najprej z vsakoletnim srečanjem Slovenski kemijski dnevi, zelo pomembna pa je tudi naša znanstvena revija Acta Chimica Slovenica, ki izhaja že 69. leto in je prosto dostopna v digitalni obliki (https://acta.chem-soc.si/). Postavljen imamo zelo dober recenzijski sistem in revija ima visok faktor vpliva. Vsekakor gre velika zahvala urednici prof. dr. Kseniji Kogej in celotnemu uredniškemu odboru. Z revijo in organizacijo srečanj se bomo še naprej trudili obveščati tako strokovno kot širšo javnost o dosežkih kemije in delovanju našega društva. Želimo si, da bi naše kemičarke in kemike ljudje poznali predvsem po prispevkih, ki izboljšujejo kakovost življenja. Z izmenjavo mnenj, torej s povezovanjem in sodelovanjem, lahko hitreje napredujemo kot družba. Zelo pomembno je, da smo vpeti v mednarodni prostor in da smo zanj tudi odprti. Vsekakor je treba najti načine, kako bomo ostali zanimivi za naše strokovnjake v Sloveniji in tudi kako bomo privabili odlične tuje strokovnjake. Slovenščina je zelo pomembna, Helios vseskozi donira sredstva za urejanje kemijskega slovarja in da se razvijajo slovenski izrazi na tem področju, vendar moramo razmiš­ljati globalno tudi na področ­ju visokošolskega izobraževalnega sistema in dopustiti uporabo tujega jezika, če si prizadevamo za še boljšo mednarodno vpetost.