Čeprav je Mars videti pust in mrtev, še zdaleč ni pri miru, ugotavlja lander Insight, ki je v plitvem kraterju na ravnici Elysium Planitia pristal konec leta 2018 in je prva raziskovalna sonda, s katero so znanstveniki dobili vpogled v dogajanje pod površjem.

Insight je opremljen z izjemno občutljivim seizmometrom, merilnikom hitrosti vetra in višine zračnega tlaka, magnetometrom, pa tudi s sondo s termometrom, ki bi se morala zavrtati pod površje, a je pri tem naletela na nepričakovano oviro.



Mars je, kot so znanstveniki predstavili v šestih študijah, objavljenih v reviji Nature, zelo živahen planet, ki ga stresajo bolj ali manj močni potresi, po površju plešejo prašni vrtinci, občasno pa se pojavljajo tudi nenavadni »duhovi« nekdanjega magnetnega polja.

»Potrdili smo, da je Mars seizmično aktiven planet,« je na novinarski konferenci poudaril glavni znanstvenik pri odpravi Bruce Banerdt iz Nasinega laboratorija za reaktivni pogon (Jet Propulsion Laboratory – JPL). Potresna aktivnost je seveda manjša od Zemljine, a večja od Lunine, je nadaljeval. Za primerjavo je navedel, da je »na Zemlji takšna potresna aktivnost na območjih, ki so daleč od tektonskih prelomnic ali drugih geoloških značilnosti, ki sprožajo potrese«.
 

Več kot 450 potresnih sunkov

Ultraobčutljivi instrument SEIS zazna tudi zelo šibke potresne sunke, ki so nastali tisoče kilometrov stran od landerja. Lastnosti potresnih valov se razlikujejo glede na materiale, skozi katere potujejo, zato lahko znanstveniki natančneje preučijo sestavo planeta. Analize kažejo, da je v skorji tudi nekaj vlage, ni pa mogoče ugotoviti, ali so pod površjem večje količine vode, je poudaril Banerdt.

Planet se trese pogosteje, kot so pričakovali, a manj silovito. Do danes je lander zaznal več kot 450 seizmičnih aktivnosti, natančneje so jih za omenjene študije preučili 174, ki so jih zabeležili do septembra 2019. Večinoma je šlo za potrese, le tu in tam bi bil kakšen signal lahko posledica šuma, ki ga je ustvaril veter, so pojasnili pri JPL. Niso pa za zdaj še zaznali potresa, ki bi ga ustvaril trk meteorita.

Najmočnejši potres je imel magnitudo štiri, kar ni dovolj, da bi potresni valovi potovali v nižje plasti planeta – plašč in jedro, ki še posebej zanimata znanstvenike. A ti vedo, da morajo biti potrpežljivi; kar nekaj mesecev je namreč minilo, da je Insight po pristanku zaznal prvi potres. Do konca leta 2019 je SIES »začutil« v povprečju dva seizmična signala na dan, zato znanstveniki sklepajo, da je lander pristal v tihem obdobju.



Znanstveniki držijo pesti, da se bo na Marsu zgodil velik potres, čeprav zelo visoke magnitude ne gre pričakovati. Mars nima aktivnih tektonskih plošč, ki so glavni vir potresov na našem planetu, ima pa nekaj vulkansko aktivnih območij. Potresi se na Marsu dogajajo zaradi ohlajanja notranjosti. »Pri tem se ta krči in zunanje plasti pokajo,« je povedal Banerdt. Eno izmed bolj aktivnih območij je Cerberus Fossae, ki leži okoli 1600 kilometrov od mesta pristanka.


 
Dva potresa so povezali s tem območjem, kjer so ogromne skale, ki so se zvalile po pobočjih. Nekdanji hudourniki so na planetu izdolbli okoli 1300 kilometrov dolge struge, ki jih je v zadnjih desetih milijonih letih zapolnila lava, kar je v geološki zgodovini izjemno kratko obdobje. Lava je ponekod prelomljena, kar kaže na potrese, ki bi se morda lahko zgodili šele v zadnjih dveh milijonih let. »Dokazi tresenja tal na tem območju niso presenečenje, so pa z znanstvenega vidika zelo vznemirljivi,« je poudaril geolog Matt Golombek.
 
»Možno je, da je pod površjem še nekaj magme, ki se ohlaja,« je dodala znanstvenica Sue Smrekar. Po eni od hipotez bi to lahko vodilo v krčenje magmatskih žepov, posledično bi se skorja lomila.
 

Duhovi magnetnega polja

Mars je imel pred milijardami let zaščitno magnetno polje, ki je nato ugasnilo. Sončni delci so nato odnesli atmosfero in Mars je iz relativno toplega in vlažnega planeta postal današnja rdeča pustinja. Ostanke magnetnega polja je na planetu še mogoče zaznati, saj je ujeto v skale globoko pod površjem. Lokalno – na območju votline Homestead, kjer je pristal Insight – je desetkrat močnejše, kot so pričakovali iz opazovanj iz orbite. Signale magnetizma je magnetometer zaznaval različno glede na del dneva. Še največ jih je zaznal okoli polnoči. Teorije, ki bi to razložile, se še pletejo, a ena možnost je, da gre za vplive sončnega vetra, ko udari ob ostanek Marsove atmosfere.

Prašni vrtinci

Insight je lahko tudi meteorolog, saj vremenski senzorji zaznavajo hitrost in smer vetra ter zračni tlak. Zaznali so že več tisoč vetrnih vrtincev, ki dvigajo prah, zanimivo pa je, da jih niso posnele kamere. Jih je pa zaznal seizmometer. Kot so pojasnili pri Nasi, je na posnetkih slišati, kot bi nekdo prižgal sesalnik.



Vrhunski stacionarni laboratorij oddaja tudi radijske signale, s čimer ugotavlja, koliko Mars ob vrtenju pleše okoli svoje osi. To bo razkrilo, kakšno je jedro planeta, kako je veliko in kakšne gostote je. Če je jedro trdno, bodo nihanja okoli osi manjša, če je tekoče, bodo večja. Za zdaj rezultatov še ni, saj je lander na Marsu šele pol leta po lokalnem času. Več bo jasno, ko bo minilo celo Marsovo leto (687 dni).

Vsa ta opazovanja bodo znanstvenikom omogočila razumevanje, kako se oblikujejo tako imenovani zemeljski planeti, kot so Zemlja, Mars ali Venera, v našem osončju in še vrsta podobnih ob drugih zvezdah.