Med Keplerjevimi podatki se je skrival še en planet, zelo podoben Zemlji
Planet Kepler 1649c je le za šest odstotkov večji od Zemlje. Rdečo pritlikavko obkroži v 19,5 dneva.
Odpri galerijo
Upodobitev planeta Kepler 1649c ob rdeči pritlikavki. FOTO: NASA/Ames Research Center/Daniel Rutter
Teleskop Kepler, ki je svoje delovanje sklenil leta 2018, je zaslužen za odkritje več tisoč eksoplanetov in očitno se v zbranih podatkih skriva še kakšen. Ameriški laboratorij za reaktivni pogon (JPL) je objavil, da so med prečesavanjem našli planet, ki je po velikosti skoraj identičen Zemlji.
Planet so poimenovali Kepler 1649c, leži pa okoli 300 svetlobnih let od nas. Novoodkriti svet je za le šest odstotkov večji od našega. Kroži okoli rdeče pritlikavke, ki je velika za eno četrtino našega sonca, tako da planet dobi okoli 75 odstotkov energije od svoje zvezde v primerjavi s količino energije, ki jo dobi Zemlja od sonca.
To pomeni, kot so navedli pri JPL, da bi lahko bil planet Zemlji podoben tudi glede višine temperatur. A rdeče pritlikavke, ki so zaradi počasnejšega izgorevanja vodika ene najdlje živečih zvezd, pogosto bruhajo zvezdni veter, ki je zaradi sevanja škodljiv, zato morda okoliščine na Keplerju 1649c niso najbolj primerne za razvoj življenja. Zvezdo obkroži v 19,5 dneva.
Marsičesa o planetu seveda še ne vedo, saj še nimamo tehnologije, ki bi lahko natančno preučila atmosfero planeta, ki je ključna pri uravnavanju temperatur. A vseeno zaradi lege in odkritih karakteristik menijo, da bi lahko planet bil primeren za razvoj življenja.
V sistemu je še en skalnati planet, ki pa je za polovico bliže zvezdi od Keplerja 1649c. Morda je v sistemu še tretji, ki pa je premajhen, da bi ga zaznali s tako imenovano tranzitno metodo – planete odkrivajo s pomočjo rahlega padca svetlosti zvezde, če gre za ponavljajoč se dogodek, to lahko nakazuje na obstoj planeta, a možne so še druge razlage.
»Ta zanimivi planet nam vzbuja novo upanje, da med zvezdami leži druga Zemlja, ki samo čaka, da jo najdemo,« je optimistično dejal Thomas Zurbuchen iz Nasinega direktorata za znanost v Washingtonu. Kar nekaj satelitov zdaj išče te planete, med njimi ameriški Tess in evropski Cheops, ogromno pa si znanstveniki obetajo od teleskopa James Webb. Četudi odkrijemo Zemljo številka dve, je še nekaj časa ne bomo mogli obiskati.
Planet so poimenovali Kepler 1649c, leži pa okoli 300 svetlobnih let od nas. Novoodkriti svet je za le šest odstotkov večji od našega. Kroži okoli rdeče pritlikavke, ki je velika za eno četrtino našega sonca, tako da planet dobi okoli 75 odstotkov energije od svoje zvezde v primerjavi s količino energije, ki jo dobi Zemlja od sonca.
To pomeni, kot so navedli pri JPL, da bi lahko bil planet Zemlji podoben tudi glede višine temperatur. A rdeče pritlikavke, ki so zaradi počasnejšega izgorevanja vodika ene najdlje živečih zvezd, pogosto bruhajo zvezdni veter, ki je zaradi sevanja škodljiv, zato morda okoliščine na Keplerju 1649c niso najbolj primerne za razvoj življenja. Zvezdo obkroži v 19,5 dneva.
Primerjava velikosti Zemlje in Keplerja 1649c. FOTO: NASA/Ames Research Center/Daniel Rutter
Marsičesa o planetu seveda še ne vedo, saj še nimamo tehnologije, ki bi lahko natančno preučila atmosfero planeta, ki je ključna pri uravnavanju temperatur. A vseeno zaradi lege in odkritih karakteristik menijo, da bi lahko planet bil primeren za razvoj življenja.
V sistemu je še en skalnati planet, ki pa je za polovico bliže zvezdi od Keplerja 1649c. Morda je v sistemu še tretji, ki pa je premajhen, da bi ga zaznali s tako imenovano tranzitno metodo – planete odkrivajo s pomočjo rahlega padca svetlosti zvezde, če gre za ponavljajoč se dogodek, to lahko nakazuje na obstoj planeta, a možne so še druge razlage.
»Ta zanimivi planet nam vzbuja novo upanje, da med zvezdami leži druga Zemlja, ki samo čaka, da jo najdemo,« je optimistično dejal Thomas Zurbuchen iz Nasinega direktorata za znanost v Washingtonu. Kar nekaj satelitov zdaj išče te planete, med njimi ameriški Tess in evropski Cheops, ogromno pa si znanstveniki obetajo od teleskopa James Webb. Četudi odkrijemo Zemljo številka dve, je še nekaj časa ne bomo mogli obiskati.
Znanstveniki so za razbiranje razvili računalniški algoritem Robovetter, saj bi bilo ročno nemogoče pregledati ogromno količino podatkov, ki jih je teleskop zbral v slabem desetletju. Zmanjšanje svetlosti zvezde lahko pripišejo še številnim drugim dogodkom, denimo naravnemu zmanjšanju svetlosti zvezde, pojavitvi kakšnega drugega nebesnega telesa ... Algoritem je seveda delal napake, zato so določene podatke preverili še enkrat in tako so našli Keplerja 1649c.
